Menu Item
Od junija lani, ko je na čelu Centra za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR) vidni član SD Dejan Prešiček, je ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi Prešičkova strankarska kolegica Tanja Fajon, projektom tega centra namenilo bistveno več denarja kot v preteklih osmih letih skupaj. Pri tem pa v oči bode tudi postavljanje Prešička na položaj direktorja CMSR. Na razpisu septembra 2022 na to mesto namreč ni bil izbran, na ponovljenem razpisu nekaj mesecev kasneje pa so ga člani sveta CMSR podprli soglasno. A pogoji za imenovanje direktorja centra so se med enim in drugim razpisom pomembno spremenili ...
V četrtek se bosta na skupni nujni seji sestala parlamentarna odbor za zunanjo politiko in komisija za nadzor javnih financ. Sejo je zahtevala poslanska skupina SDS, na njej pa bodo spregovorili o nakazilih ministrstva za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) Centru za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR).
Ta nakazila so se namreč v sedanjem mandatu, točneje v zadnjih osmih mesecih, močno povečala. Kot je razvidno iz aplikacije Erar, je zunanje ministrstvo od leta 2015 do junija 2022, ko je mandat prevzela sedanja vlada, za projekte CMSR namenilo dobrih 300.000 evrov. V tem mandatu pa kar 2,1 milijona evrov, od tega dva milijona od poletja lani do danes.
Povečanje sovpada s postavitvijo novega direktorja centra. S 1. junijem lani je namreč to mesto zasedel vidni član stranke SD Dejan Prešiček.
Spomnimo, da se je Prešiček na aprilskem kongresu Socialnih demokratov potegoval za funkcijo glavnega tajnika stranke, do pred nekaj tedni pa je bil tudi predsednik sveta Inštituta 1. maj. Socialdemokratski think tank sta novembra 2022 ustanovila takratna predsednica SD in aktualna zunanja ministrica Tanja Fajon ter tedanji glavni tajnik stranke Klemen Žibert, ki ga je s tega mesta odnesla afera sodna stavba.
Na zunanjem ministrstvu pravijo, da sklepanje o povezavi med povečanjem sredstev MZEZ za CMSR in prihodom Prešička na čelo centra ni pravilno.
“Do povečanj ali zmanjšanj financiranja CMSR iz proračunov posameznih ministrstev v posameznih obdobjih prihaja zaradi različnih dogovorov o financiranju znotraj vlade. Odvisno je od razpoložljivih sredstev v rednih proračunih ministrstev,” poudarjajo. In dodajajo, da je med letoma 2007 in 2009 CMSR financiralo zlasti ministrstvo za finance, v naslednjih petih letih ministrstvo za zunanje zadeve, med letoma 2016 in 2021 pa ponovno ministrstvo za finance.
Izpostavljajo tudi, da vlada denar za uradno razvojno pomoč namenja preko štirih izvajalskih ustanov, ki jih je ustanovila za ta namen, med njimi pa je CMSR “edini izvajalec, ki ima razvite kapacitete za izvajanje velikih infrastrukturnih projektov”.
Po navedbah ministrstva, ki ga vodi Tanja Fajon, lahko za izvajanje teh projektov kandidirajo tudi slovenska podjetja, s tem pa se na področju mednarodnega razvojnega sodelovanja krepi še zasebni sektor.
Toda …
A v oči bode tudi samo postavljanje Dejana Prešička na čelo CMSR oziroma spreminjanje pogojev za imenovanje direktorja tega centra. Prešiček se je namreč za direktorja CMSR prijavil že na javni razpis, ki je bil objavljen septembra leta 2022, vendar mu tedaj ni uspelo postati direktor.
Kot so za N1 povedali na zunanjem ministrstvu, je na ta razpis prispelo devet prijav, kadrovska komisija je opravila pogovor s sedmimi kandidati in kot najprimernejše ocenila tri, ki so se nato tudi predstavili članom sveta centra.
“Ker glede na ocene članov najustreznejši kandidat ni priložil ustrezne nostrifikacije diplome, člani na seji niso dosegli konsenza glede izbire direktorja CMSR, zato je svet centra razpis za direktorja zaključil brez izbora,” so navedli na MZEZ.
Po naših zanesljivih informacijah pa omenjeni “najustreznejši kandidat”, ki “ni priložil ustrezne nostrifikacije diplome”, ni bil Prešiček. Zato nas je zanimalo, ali se je sploh uvrstil med trojico kandidatov, ki jih je izbrala kadrovska komisija in ki so se predstavili članom sveta? A Prešiček nam je dejal, da se ne spomni, ali je na tej predstavitvi bil ali ne.
Kaj je Center za mednarodno sodelovanje in razvoj (CMSR)?
CMSR se na svoji spletni strani predstavlja kot samostojna raziskovalna in svetovalna neprofitna organizacija na področju mednarodnih ekonomskih odnosov. Njegove korenine segajo v 60. leta prejšnjega stoletja. Soustanoviteljici centra sta Republika Slovenija in SID banka.
Osrednje področje delovanja CMSR je mednarodno razvojno sodelovanje. “CMSR je institucija, ki vladi Republike Slovenije in vsem resornim ministrstvom zagotavlja rešitev za načrtovanje in izvajanje mednarodnega razvojnega sodelovanja,” piše na spletni strani centra. Med njegovimi zadnjimi projekti pa so navedeni: podpora upravljanju rečnih bazenov v Keniji s pomočjo satelitske tehnologije in digitalnih modelov, čiščenje odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera (Severna Makedonija), izgradnja deponije gradbenih odpadkov v občini Žabljak (Črna gora), ukrepi za trajnostno rabo gozdov v občini Adigeni (Gruzija), vzpostavitev trajnostne oskrbe z vodo v Gradiški (BiH) …
Največja financerja projektov CMSR sta ministrstvi za finance in za zunanje zadeve.
Ob tem pa se postavlja tudi vprašanje, ali je Prešiček ob razpisu septembra 2022 izpolnjeval tedaj zahtevane pogoje za direktorja CMSR. Po starem statutu iz leta 2011, po katerem je bil izpeljan ta razpis, je namreč moral imeti direktor centra najmanj univerzitetno izobrazbo družboslovne smeri, izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR, najmanj tri leta vodstvenih izkušenj in aktivno znanje angleškega jezika.
Po odločitvi, da se ta razpis zaključi brez izbora, so na predlog predstavnika SID banke pristopili k spremembi statuta centra. V novem statutu pa so pogoji, ki jih mora izpolnjevati direktor centra, pomembno spremenjeni. Novi statut je stopil v veljavo marca lani, kar je pol leta po razpisu, na katerem je Prešiček kandidiral, a ni bil izbran nihče, ter tri mesece, preden je Prešiček direktorski položaj zasedel.
Novi pogoji konkretno za vidnega člana SD?
Po novem statutu sta aktivno znanje angleškega jezika in najmanj tri leta vodstvenih izkušenj še vedno pogoja za imenovanje direktorja. Spremenila pa se je zahteva o izobrazbi. Po novem zadošča, da ima direktor CMSR univerzitetno izobrazbo (VII/I. stopnja), družboslovna smer pa je izpadla. Prav tako ni več določeno, da so potrebne izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR.
Prešiček meni, da pogoje o izobrazbi tudi po prejšnjem statutu in torej po razpisu septembra 2022 izpolnjuje. Kot nam je dejal, je končal tako študij saksofona kot pedagoški del izobraževanja, v Nemčiji, kjer je študiral, pa to velja kot družboslovna smer. A po naših informacijah se je članom sveta CMSR ob preverjanju izpolnjevanja pogojev na prvi razpis prijavljenih kandidatov postavilo vprašanje, ali ima Prešiček res izobrazbo družboslovne smeri.
Prešiček nam je dejal še, da je izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR – te v novem statutu centra tudi niso več pogoj za imenovanje na direktorsko mesto – pridobil z delom v kabinetu ministra za kohezijo Aleksandra Jevška (prav tako SD). “Ukvarjal sem se z makroregijskimi strategijami in bil tudi član več mednarodnih organizacij, ki se ukvarjajo z mednarodnimi projekti,” je navedel.
Na MZEZ spremembe statuta, h katerim je dala soglasje tudi vlada, utemeljujejo z besedami, da pogoj izobrazba družboslovne smeri glede na vsebino dela CMSR ni bil utemeljen. Kot primer so navedli, da bi lahko center enako kvalitetno vodil diplomant tehnične smeri z vodstvenimi in upravljalskimi izkušnjami. A je po besedah nekaterih naših sogovornikov zanimivo, da torej med pogoje niso dodali tudi te možnosti, temveč so smer izobrazbe enostavno izpustili.
Na zunanjem ministrstvu so še izpostavili, da je svet centra večinsko sklenil, da za vodenje CMSR potrebuje osebo z izkušnjami upravljanja in vodenja, da pa so bile iz statuta umaknjene “izkušnje na področju dejavnosti, ki jih opravlja CMSR”, v ponovljenem razpisu za direktorja centra marca lani navedene kot “zaželene”.
Če primerjamo razpisa iz septembra 2022 in marca lani, pa vidimo, da so s seznama, kaj je zaželeno, lani izpadle “izkušnje iz gospodarstva in diplomatskih dejavnosti oziroma mednarodnega razvojnega sodelovanja”.
Akterji popravkov statuta CMSR kot namen sprememb pogojev za direktorja centra navajajo razširitev nabora kandidatov. Kot pravijo, med prijavljenimi na prvi razpis “ni bil nihče zares izvrsten” oziroma je pri vsakem “nekaj manjkalo”. Ob tem izpostavljajo željo, da se center dvigne iz težkega položaja, v katerem se je znašel v preteklosti, in konsolidira.
A sta na ponovljeni razpis prispeli dve prijavi manj kot na prvega, torej sedem. Kadrovska komisija je kot najprimernejša ocenila dva kandidata, svet centra – sestavljajo ga po en predstavnik zunanjega in finančnega ministrstva, CMSR, Gospodarske zbornice Slovenije v interesu zainteresirane javnosti ter dva predstavnika SID banke – pa je soglasno izbral Prešička, ki ga le nekaj mesecev prej ni prepoznal ne kot “izvrstnega” ne kot kandidata, ki mu ne bi “nekaj manjkalo”.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje