Menu Item
Na Zvezi potrošnikov Slovenije so v sodelovanju z Društvom za sonaraven razvoj Focus izvedli raziskavo o kakovosti, varnosti in okusu govejega mletega mesa, ki ga ponujajo na naših trgovskih policah. Na analizo v laboratorij so poslali deset vzorcev in ugotovili, da nekateri proizvajalci za mletje uporabljajo manj kakovostne kose mesa, drugi pa se soočajo z izzivi vzdrževanja higienskih mikrobioloških parametrov.
Po podatkih Statističnega urada RS (Surs) je povprečen Slovenec leta 2021 porabil 89 kilogramov mesa na leto, kar v povprečju predstavlja 1,71 kilograma mesa na teden. Od tega je bilo kar 1,04 kilograma rdečega mesa.
Kot so sporočili z Zveze potrošnikov Slovenije (ZPS), smo Slovenci z izjemo mesa drobnice po porabi mesa nad evropskih povprečjem.
“Številke nedvoumno kažejo, da zaužijemo preveč mesa. Spoznanja o škodljivih učinkih uživanja rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa so pripeljala tudi do revizije prehranskih priporočil,” so ob tem sporočili z zveze potrošnikov.
Nacionalni inštitut za javnost zdravje (NIJZ) tako odsvetuje uživanje več kot 0,3 kilograma rdečega mesa na teden ter prekoračitev tega mejnika označuje kot tveganje. Uživanje količin nad 0,5 kilograma na teden pa so pri NIJZ označili celo kot resno tveganje za zdravje.
Preberite še: Okoljski znanstvenik Žiga Malek o tem, zakaj bi morali jesti manj mesa
Od desetih le štirim izdelkom dobra ocena
Na ZPS so preverili, kako kakovostno, varno in okusno je predpakirano goveje mleto meso. Na analizo v laboratorij so poslali deset vzorcev, med njimi tudi dva, ki izhajata iz ekološkega kmetijstva. Ugotovili so, da so se le štirje izdelki odrezali dobro. “Štirje so prejeli oceno povprečno, dva pa sta predvsem zaradi slabega razmerja med kolagenom in mesnimi beljakovinami prejela oceno nezadovoljivo,” so sporočili z ZPS.
Iz laboratorijske analize prav tako izhaja, da nekateri proizvajalci za mletje ne uporabljajo vedno najbolj kakovostnih kosov mesa. Drugi pa se soočajo celo z izzivi vzdrževanja higienskih mikrobioloških parametrov, so še zapisali v ugotovitvah raziskave.
“Slabša kakovost surovine, higienske razmere v proizvodnem obratu ter neustrezno shranjevanje in skladiščenje lahko privedejo do povečane vsebnosti mikroorganizmov v končnem izdelku. Pregledani vzorci mletega mesa z vidika vsebnosti E. coli in salmonele niso bili problematični, a so nekateri vsebovali povečano število aerobnih mezofilnih bakterij,” so še ugotovili in dodali, da so jih največ – več kot 10 milijonov – vsebovali trije vzorci Mesnine Žerak, trgovine Mercator in Eurospin.
“Vsebnost aerobnih mezofilnih bakterij je tako imenovani higienski parameter, ki ga mora nadzorovati proizvajalec na koncu proizvodnega procesa. Pri povečanem številu je treba preveriti higienske razmere v obratu in kakovost surovine. Predvsem se lahko tak izdelek hitreje pokvari (postane sluzast in kisel), ne moremo pa izključiti niti prisotnosti kakšnega od zdravju nevarnih patogenov. Mleto meso je zato treba v vsakem primeru pred zaužitjem zadostno toplotno obdelati do središčne temperature vsaj 74 stopinj Celzija, s čimer se mikroorganizmi uničijo,” pojasnjujejo na Zvezi potrošnikov Slovenije
Kot so še poudarili, sta bila med izdelki, ki so se odrezali dobro, dva ekološka izdelka. Pri slednjih je namreč delež večkrat nenasičenih maščobnih kislin v povprečju za tretjino večji kot pri izdelkih mletega mesa konvencionalne reje. Za čisto mleto goveje meso sicer velja, da razmerje med vezivnim tkivom oziroma kolagenom in mesnimi beljakovinami ne sme preseči 15 odstotkov. Kakovost mletega mesa pa je odvisna od uporabljenih kosov mesa. Bolj kakovostni imajo manj vezivnega tkiva oziroma kolagena, ki daje mletemu mesu bolj grobo in slabše žvečljivo teksturo, je pojasnila Nika Kremić iz ZPS.
“Vsebnost maščobe ne sme predstavljati več kot 20 odstotkov izdelka in glede na rezultate so temu merilu zadostili vsi vzorci na testu. Čeprav je vsebnost maščob v govejem mletem mesu zakonodajno določena, je z zdravstvenega vidika pomembna predvsem vsebnost nasičenih maščob, ki jih želimo v prehrani omejevati. V nasprotju z nasičenimi maščobami je prisotnost nenasičenih maščob v izdelku več kot dobrodošla,” je še povedala Kremić.
Preberite še: Ministrica za kmetijstvo za N1: Borila se bom za ohranjanje živinoreje
Vpliv živinoreje na okolje
“Živinoreja ima izjemno velik vpliv na okolje. Približno četrtina vseh izpustov toplogrednih plinov na svetu je rezultat sistema preskrbe s hrano. S pridelavo krme, fermentacijo v prebavilih prežvekovalcev (metan), odpadki in transportom živinoreja povzroči največ teh izpustov, in sicer kar 56 odstotkov, po drugi strani pa zagotavlja le tretjino potreb po beljakovinah in 18 odstotkov potreb po energiji,” še pišejo na zvezi potrošnikov.
Preberite še: Krave niso krive?
V primerjavi z drugimi pridelki pa za pridelavo mesa in mleka porabi največji delež kmetijskih zemljišč. Kot ugotavljajo na ZPS, se tako na svetu kar 77 odstotkov kmetijskih zemljišč uporablja za rejo živali ali pridelkov za krmo.
“Pomenljivo je tudi dejstvo, da več kot tretjina vseh pridelkov na svetu predstavlja krmo za živino. Poleg tega živinoreja porabi približno 30 odstotkov vse vode v kmetijstvu in odločilno vpliva na kroženje dušika,” pa je izpostavila Nina Tome iz Društva za sonaraven razvoj Focus. Dodala je, da prepogosto pozabimo, da je zaradi potreb po pridelavi za krmo živinoreja posredno odgovorna za uničevanje ekosistemov in ozemelj staroselskih in lokalnih skupnosti.
Tako na predpakiranem kot postreženemu mesu v mesnicah je na voljo podatek o poreklu mesa, a prostovoljne informacije, od kod prihaja krma, ki jo uporabljajo za rejo mesa, skoraj ni mogoče zaslediti, opozarjajo na zvezi potrošnikov. Zaradi pravil, ki jih določajo na ravni EU in prostotrgovinskih sporazumov, pa je krma, tako ZPS, lahko tudi gensko spremenjena.
Na Zvezi potrošnikov Slovenije in v društvu Focus tako svetujejo, da vsak posameznik zmanjša porabo rdečega mesa in izdelkov iz rdečega mesa, saj tako na individualni ravni največ pripomoremo k zmanjšanju toplogrednih plinov. “S tem k skrbi za okolje in zdravje prispevamo tudi vsi mi kot posamezniki. Meso naj torej še ostane na naših krožnikih, a zagotovo je potrebno količino zmanjšati, tako zaradi zdravja kot tudi vpliva na okolje,” so še zapisali v skupnem pozivu.
Preberite še: Kaj bomo jedli v prihodnosti: granola iz čričkov in meso iz laboratorija
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje