Eden osrednjih argumentov za zmanjšanje uživanja mesa - prispevek reje živali, predvsem goveda, k izpustom toplogrednih plinov v ozračje – je na preizkušnji. Nov način računanja izpustov toplogrednih plinov namreč spreminja sliko podnebnih učinkov kmetijstva in živinorejcem obljublja, da bodo laže zadihali. Prispevek živinoreje k segrevanju ozračja naj bi bil precenjen. Industrija je navdušena, podnebni strokovnjaki pa skeptični.
Govedoreja na globalni ravni k povečevanju izpustov toplogrednih plinov prispeva na dva poglavitna načina – posredno z izsekavanjem gozdov za spremembo v pašnike ter njive za pridelavo krme; in pa neposredno, z izpusti metana pri prebavi. V kravjih želodcih namreč med prebavljanjem krme s pomočjo mikroorganizmov nastaja metan, ki ga nato živali “izrigajo” v ozračje. Metan pa velja za več kot 20-krat močnejši toplogredni plin od C02.
V Sloveniji glede na uveljavljeno metodologijo kmetijstvo k celotnim izpustom toplogrednih plinov prispeva okoli 10 odstotkov izpustov. V “koronskem” letu 2020 je bil njegov delež nekoliko večji (10,9%), predvsem na račun manjših izpustov avtomobilskega prometa. Živinoreja sama je prispevala 7,9 odstotka k slovenskim izpustov. Na prirejo mesa sicer odpade manj kot polovica, največ izpustov iz živinoreje v Sloveniji nastaja pri prireji mleka.
Žiga Živulović jr. / Bobo
“Toplogredni učinek metana je precenjen”
V zadnjem času v znanstveni skupnosti poteka razprava o pravilnosti metodologije za izračun prispevka izpustov različnih toplogrednih plinov k segrevanju ozračja. Ravno metan je najbolj na udaru.
“Novejše raziskave kažejo, da je toplogredni učinek metana precenjen,” nam je dejal dr. JožeVerbič, ki je na Kmetijskem inštitutu zadolžen za beleženje izpustov toplogrednih plinov iz slovenskega kmetijstva.
Ko strokovnjaki računajo izpuste toplogrednih plinov, učinke različnih plinov najprej postavijo na skupni imenovalec – prikažejo jih kot ekvivalent CO2, ki velja za najpomembnejši toplogredni plin. Izpust ene tone metana v ozračje je prikazan kot izpust 25 ton CO2.
“Države o svojih izpustih poročajo na podlagi t.i. segrevalnega potenciala različnih toplogrednih plinov na stoletnem časovnem horizontu,” pojasnjuje dr. Verbič. “Pri tem se upošteva, da ima metan 25-krat močnejši toplogredni učinek kot CO2. Ta način poročanja pa ne upošteva, da je metan v ozračju kratko obstojen. Za razliko od CO2, ki v atmosferi vztraja več sto let, metan v ozračju ostane le med 10 in 15 let.”
Krava z napravo za merjenje izpustov metana (Profimedia)
Molekule CO2 bodo, če jih ne bo ravno posrkala kakšna rastlina, v atmosferi vztrajale več sto let in ves ta čas prispevale k povečanem učinku tople grede, ki segreva ozračje. Molekule metana pa so bistveno slabše obstojne, najkasneje v nekaj desetletjih oksidirajo in razpadejo. Velika večina jih razpade že v 10 – 15 letih, s tem pa izgubijo večino toplogrednega učinka.
Če upoštevamo, da metan v ozračju sproti razpada, potem današnji izpusti metana k dodatnemu segrevanju ozračja prispevajo bistveno manj, kot predvideva trenutno veljavna doktrina, saj večinoma zgolj nadomestijo razpadle molekule. Ob dolgoletnih stabilnih izpustih je učinek metana na segrevanje ozračja tako približno 4-krat manjši, kot velja trenutno. Ob zniževanju izpustov metana za zgolj 0,3 odstotka na leto bi živinorejska industrija lahko trdila, da je “podnebno nevtralna”, da torej njena dejavnost ne prispeva k dodatnemu zviševanju učinka tople grede.
“Živinoreja je preveč v središču pozornosti”
V Sloveniji izpusti metana iz živinoreje že vrsto let ostajajo dokaj stabilni. Kot je izračunal Jože Verbič, se na podlagi nove metodologije slika izpustov toplogrednih plinov iz slovenskega kmetijstva povsem spremeni. “Če trenutno velja, da kmetijstvo prispeva približno 10 odstotkov vseh izpustov toplogrednih plinov, bi z novo metodologijo računanja prispevka metana (imenovano GWP*) kmetijstvo v Sloveniji prispevalo le še 5 odstotkov vseh izpustov.”
KIS
Zelo se spremeni tudi razmerje med živinorejo in rastlinsko pridelavo. Slovenski izpusti iz živinoreje so namreč po novi metodologiji bistveno manjši. Namesto 7,9 odstotka vseh toplogrednih plinov na državni ravni so v letu 2020 predstavljali zgolj 1,3 odstotka izpustov toplogrednih plinov, ki so prispevali k segrevanju ozračja.
Naenkrat je – zaradi drugačne metodologije – rastlinska pridelava s 3,5 odstotka vseh izpustov v Sloveniji odgovorna za več izpustov toplogrednih plinov kot živinoreja. Zasluga za to gre didušikovemu oksidu (N2O), še enemu toplogrednemu plinu, ki se sprošča predvsem pri rabi gnojil, in ki za razliko od metana v ozračju ostaja več kot sto let. Didušikov oksid uhaja iz skladišč za živinska gnojila, nastaja pa tudi na kmetijskih zemljiščih. Je posledica gnojenja z dušikovimi gnojili, nastaja pa tudi ob razkrajanju žetvenih ostankov in pri oranju travnikov.
“Realno smo pri živinoreji na odstotku in pol vseh emisij toplogrednih plinov v Sloveniji. In glede na tako majhen delež izpustov, je živinoreja preveč v središču pozornosti,” razmišlja dr. Verbič. “V resnici bi morali pri oblikovanju ukrepov več pozornosti nameniti rastlinski pridelavi, pri kateri se sprošča didušikov oksid. Seveda pa to ne pomeni, da ni treba nadaljevati s prizadevanji za zmanjšanje izpustov metana.”
Več kot polovico rastlin pojedo živali
V Sloveniji več kot polovico vseh njivskih površin namenjamo za pridelavo hrane za živali. Po podatkih Statističnega urada smo letos v Sloveniji obdelovali cca. 176 tisoč hektarjev njiv. Pšenica je rasla na cca. 27 tisoč hektarjih, koruza, ki jo kmetje večinoma porabijo za krmo živali, pa kar na 68 tisoč hektarjih.
Žiga Živulović jr. / Bobo
Če prištejemo še njivsko pridelavo detelje in travnih mešanic za živali, potem so prehrani živali letos namenili kar približno 95 tisoč hektarjev njivskih površin. Tudi večino izpustov iz rastlinske pridelave bi morali torej prišteti živinoreji, hkrati pa še izpuste pri pridelavi in prevozu krme, ki jo uvozimo.
Živinorejska industrija je “sumljivo” navdušena
Nova metodologija za izračun učinkov metana in drugih kratkoživih toplogrednih plinov, ki so jo razvili strokovnjaki z Oxfordske univerze, na mednarodni ravni še ni uveljavljena in splošno sprejeta. V Sloveniji za zdaj opozarja nanjo zgolj dr. Jože Verbič.
Medvladni odbor za podnebne spremembe (IPCC) jo je v svojem najnovejšem poročilu sicer omenil (stran 94-95), ni pa se opredelil do njene uporabe. Za zdaj vsi podnebni dogovori na mednarodni ravni temeljijo na trenutno veljavni metodologiji, ki naj bi dolgoročni prispevek metana k segrevanju ozračja precenjevala.
Znanstveni korektnosti ugotovitev glede kratkoživosti učinka metana ne oporeka praktično nihče. Je pa uporaba nove metodologije deležna sumničavosti zaradi navdušenja živinorejcev.
Velika živinorejska združenja so možnost spremembe odnosa do metana seveda sprejela z odprtimi rokami. Nova metodologija bi jim omogočila, da bi tudi velikanske črede goveda lahko obveljale za skorajda podnebno nevtralne, dokler se ne bi dodatno povečevale. Zato jo tudi aktivno zagovarjajo in IPCC pozivajo, naj premisli o njeni uporabi za računanje toplogrednih učinkov metana.
Po mnenju podnebnega strokovnjaka dr. Joerija Roglja z londonskega Imperial Collega, enega vodilnih avtorjev poročil IPCC, je logika, ki izhaja iz novega načina računanja podnebnega učinka metana, neetična. “Ker ste že v preteklosti na veliko onesnaževali, lahko to počnete tudi v prihodnje. To je povsem nepravično,” je dejal za Bloomberg.
dr. Joeri Rogelj (IISD, ENB/Kiara Worth)
Precej kritik pa je nova metodologija deležna zaradi njenih potencialnih učinkov na doseganje podnebnih ciljev. Države z največjim obsegom govedoreje bi namreč lahko samo z drugačnim računanjem prispevka metana na mah dosegle 10 in več odstotno zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov, kar bi jim močno olajšalo doseganje ciljev Pariškega sporazuma, to pa bi lahko vodilo v zmanjšanje ambicioznosti ukrepanja v drugih sektorjih, ki povzročajo veliko izpustov.
Velike črede goveda, dokler njihova velikost ostaja stabilna, sicer v skladu z novo metodologijo ne prispevajo veliko k dodatnemu vsakoletnemu povečevanju toplogrednega učinka, vendar pa koncentracijo metana vzdržujejo na nevarno visoki ravni, s čimer pripomorejo k vzdrževanju zvišane globalne temperature ozračja. Koncentracija metana v ozračju se je v primerjavi s predindustrijsko dobo skoraj potrojila in se še naprej povečuje, kot je razvidno na spodnjem grafu.
NOAA
“Ne glede na to, kako to prikažete – nesporno dejstvo je, da več metana v ozračju pomeni več segrevanja ozračja, ki ga moramo zmanjšati,” je za Bloomberg dejal strokovnjak za rabo tal dr. Pete Smith z Univerze v Aberdeenu.
Živinorejci ne bi smeli biti veseli, ker jim po novem ne bo treba ukrepati za zmanjšanje izpustov metana. Zadovoljstvo je lahko na mestu zgolj zato, ker nova dognanja kažejo, da lahko že s skromnim zmanjševanjem izpustov metana dosežemo pomemben učinek pri zaustavljanju segrevanja ozračja.
“Ekološko kmetovanje pridobiva na pomenu”
Če bi novo računanje podnebnega učinka metana razmere na mednarodni ravni dodatno zapletlo, pa bi nekatere dileme, s katerimi se srečujemo v slovenskem kmetijstvu, tudi rešilo. “Z novo metodologijo računanja toplogrednega učinka metana na pomenu pridobi ekološko kmetijstvo,” pravi dr. Jože Verbič.
80 odstotkov slovenskega ekološkega kmetijstva temelji na travinju, gre torej za ekstenzivno živinorejo. Intenzivnost emisij metana je pri ekološki reji večja kot pri konvencionalni reji živali – na kilogram mesa ali mleka ekološko govedo izpusti več metana kot konvencionalno rejeno.
BOBO
Če metan postane manj pomemben, se tehtnica nagne bolj v prid ekološkemu kmetovanju. “Z upoštevanjem manjšega prispevka metana k emisijam bi ekološko kmetijstvo bolj prispevalo k zmanjšanju izpustov – ena od pozitivnih strani ekološkega kmetijstva je namreč v tem, da ni dovoljena uporaba mineralnih gnojil, kar prispeva k manjšim izpustom didušikovega oksida iz njihove dejavnosti, tako pri živinoreji kot pri rastlinski pridelavi. Ekološko kmetijstvo bi tem pridobilo na pomembnosti, kar se tiče boja proti podnebnim spremembam.”
Še en primer: z vidika ohranjanja biotske raznovrstnosti je zaželeno, da kmetje travnike kosijo čim kasneje, da imajo rože čas za cvetenje. Vendar pa trava z biotsko raznovrstnih in pozno košenih travnikov vsebuje več celuloze, zato se pri prebavljanju sprosti več metana kot če krave jedo travniško krmo z zgodaj košenih intenzivnih travnikov. “Z ukrepi za zmanjševanje izpustov metana lahko torej ogrozimo druge cilje, kot je ohranjanje biotske raznovrstnosti,” razlaga Verbič. “Glede na nov pogled na vpliv metana na segrevanje ozračja pa bi morali dati ohranjanju biotske raznovrstnosti prednost.”
Tretjina slovenskih njiv je v Braziliji
Drugačno računanje toplogrednega učinka metana bi živinorejo lahko do neke mere razbremenilo odgovornosti za ukrepanje proti podnebnim spremembam. A tudi če iz enačbe odstranimo metan, ima živinoreja na globalni še vedno poguben učinek zaradi sprememb v rabi tal. Izsekavanje amazonskega deževnega gozda se prvenstveno dogaja za pridobivanje novih površin za pašo in pridelavo krme.
Slovenija, kot je pred kratkim za N1 opozoril okoljski znanstvenik dr. Žiga Malek, iz Brazilije na leto uvozi približno 150 tisoč ton soje. “V Braziliji na 58 tisoč hektarjih pridelujejo sojo, s katero nato nahranimo slovensko živino. Ta številka predstavlja 32 odstotkov vseh slovenskih njiv. Tretjina “slovenskih” njiv je še onkraj meja – in to samo za pridelavo soje.”
Žetev soje v Braziliji (Profimedia)
Kot nam je povedal dr. Jože Verbič, večino uvožene soje sicer porabimo pri reji perutnine, sledijo prašiči in šele nato govedo. “Evropska industrija krme sicer trdi, da gre za sojo z območij, kjer ne izsekavajo deževnega gozda. Res pa je, da tudi to dejstvo celotne slike ne spremeni kaj dosti – če bogatejše evropske države pokupijo “nesporno” sojo, pač pridelek z območij, kjer izsekavajo deževni gozd, pokupijo druge države.” Uvoz soje je vsekakor okoljski problem, se strinja.
Golobova “revolucija”
Pri živinoreji in potrošnji mesa prav tako še vedno ostaja tudi problem učinkov uživanja prevelikih količin mesa na zdravje. Poziv k zmanjšanju porabe mesa, ki ga je premier Robert Golob izrekel v Evropskem parlamentu, ni s tega vidika nič revolucionarnega.
Denis Sadiković/N1
Strokovnjaki Nacionalnega inštituta za javno zdravje so že v leta 2015 izdanih prehranskih priporočilih ugotavljali, da prebivalci Slovenije v povprečju zaužijemo preveč rdečega mesa, zlasti pa preveč mesnih izdelkov (salame, klobase). “Uživanje več kot 300 g rdečega mesa oziroma mesnih izdelkov na teden že lahko predstavlja tveganje, medtem ko količine nad 500 g na teden predstavljajo resno tveganje za zdravje.”
Mednarodna agencija za raziskave raka je istega leta uživanje rdečega mesa uvrstila na seznam verjetno rakotvornih, uživanje predelanega mesa pa na seznam dokazano rakotvornih dejavnikov. “IARC navaja, da vsakih 50 g dnevno zaužitih mesnih izdelkov poveča tveganje za razvoj raka za 18 odstotkov,” opozarjajo na NIJZ.
Perutninsko meso in ribe so sicer s tega vidika bistveno manj problematični – njihovo uživanje v raziskavah pogosto pokaže zaščitni učinek za določene bolezni.
Slovenija v enem letu: ubitih 120 tisoč glav goveda, 244 tisoč prašičev, na milijone piščancev …
Pomemben argument za zmanjšanje uporabe mesa pa je tudi etični. Z rejnimi živalmi namreč pogosto ravnamo izjemno slabo. Kot nam je v intervjuju povedal veterinar dr. Ožbalt Podpečan, vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, je na 70 – 75 odstotkov slovenskih kmetij govedo neprestano privezano v hlevu, v okviru tako imenovane “vezane reje”. Te živali si pogosto ne morejo niti dobro pretegniti nog, kaj šele, da bi od blizu videle travnik.
BOBO
Pri reji perutnine in prašičev za zakol je situacija še slabša, saj je prireja praviloma že popolnoma industrializirana v zaprtih obratih.
V Sloveniji smo lani po podatkih Statističnega urada v klavnicah ubili več kot 120 tisoč glav goveda, več kot 244 tisoč prašičev, skoraj 11 tisoč ovac in tisoč koz. Perutnina je v povsem svoji kategoriji. Lani smo za našo prehrano ubili skoraj 40 milijonov ptičev, od tega seveda veliko večino piščancev.
Vse te živali naj bi v skladu z zakonodajo ubili na karseda human način, a glede na posnetke, ki skrivoma nastajajo v slovenskih klavnicah, so določila o “humanem” zakolu pogosto le mrtva črka na papirju, ki nam lajša kolektivno slabo vest.
Četudi morda vpliv živinoreje na pospeševanje podnebnih sprememb ni tako velik, kot smo mislili, je še vedno odgovorna za največji delež svetovne deforestacije. Že malenkostno zmanjšanje obsega živinoreje pa bi glede na nova dognanja imelo pomemben učinek v boju proti segrevanju ozračja. Razviti svet bi zlahka preživel z manj uživanja mesa. Pa še v povprečju bolj zdravi bi bili in manj živali bi bilo treba ubiti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje