Menu Item
Sneg je že dobro pobelil gore. Planinska zveza Slovenije ob tem opozarja, da je zato njihov obisk zelo zahtevan, lahko tudi nevaren. Kako kljub zimi čim bolj varno v hribe?
Sneg je že dodobra prekril gorski svet, lepote zasneženih gora pa s seboj prinašajo tudi številne pasti, ob začetku zime pozorajajo na Planinski zvezi Slovenije (PZS). “V obzir moramo vzeti dejstvo, da so gore pozimi še veliko bolj nepredvidljive kot poleti. Imamo krajši dan, nizke temperature in cel spekter različnih snežnih podlag, ki zahtevajo pravilen pristop in opremo,” je poudaril generalni sekretar PZS in inštruktor planinske vzgoje Damjan Omerzu.
Pri zimskem obisku gora je treba imeti s seboj veliko opreme. Poleg nepremočljivih, dobro izoliranih čevljev s kakovostnim narebranim trdim podplatom so to še topla oblačila, termo steklenica z brezalkoholno pijačo, planinski zemljevid, prva pomoč, sončna očala, naglavna svetilka, pa tudi dereze, cepin in plazovni trojček z žolno, sondo in lopato. Tistim, ki so veliko v gorah, in turnim smučarjem svetujejo tudi plazovni nahrbtnik. Priporočljiva je tudi čelada, je naštel alpinistični inštruktor in gorski reševalec Matjaž Šerkezi.
Skupaj s sodelavci je danes prikazal tudi pravilno uporabo omenjene opreme. Ni namreč dovolj, da pohodnik opremo ima, temveč jo mora znati tudi uporabljati. “Sama oprema v današnjih časih niti ni več ključen problem, saj je lahko dostopna in ljudje si jo nabavijo, njena pravilna uporaba v konkretnih situacijah pa je izziv, ki mu sedaj namenjamo največjo pozornost,” je izpostavil Omerzu.
Prvi koraki naj bodo v spremstvu vodnika
Opozoril je, naj začetniki svoje prve korake v zimski gorski svet začnejo delati s pomočjo ustreznega usposabljanja in vodnikov. “Sama teorija ni dovolj, slediti mora praksa pod strokovnim vodstvom in postopno nabiranje izkušenj, ki sčasoma oblikujejo samostojnega planinca,” je poudaril Omerzu in dodal, da je na voljo veliko različnih delavnic, usposabljanj in vodnikov.
Po aprilski nesreči, ko je na turi z vodnikom brez ustrezne licence plaz pod Malo Mojstrovko odnesel sedem planincev, je pod večjim drobnogledom tudi ustrezna usposobljenost vodnikov. Omerzu je pojasnil, da sta v Sloveniji dve skupini strokovno usposobljenih kadrov, prvi so vodniki, vključeni v Združenje gorskih vodnikov Slovenije, drugi pa vodniki PZS, ki so vpisani v razvid strokovnih delavcev v športu.
Po vodenjih in usposabljanjih je vse več povpraševanj, prav tako kot je vse večji tudi obisk gora, ne le poleti, temveč tudi pozimi. “Hoja v gore pozimi je postala moda. Ljudje so zamenjali stadione in telovadnice za gore ter množično že ob prvem snegu drvijo v hribe. Vabijo jih posnetki morda zelo dobrih in izkušenih planincev ter se ne zavedajo, da v gorah ne moreš kar tako odnehati, če si utrujen, temveč moraš še sestopiti v dolino,” je opozoril podpredsednik PZS Martin Šolar.
Kot je o pravilih obiskovanja gora pozimi poudaril Šerkezi, so najpomembnejše izkušnje in znanje, ki ga je treba tudi stalno obnavljati. Bistveno je, da si izberemo turo, ki smo ji dorasli, in pri tem upoštevamo, da so dnevi krajši in planinske koče zaprte. S seboj moramo imeti vso potrebno opremo, stalno moramo preverjati in spremljati razmere v gorah. Predvsem pa je ključno, da se znamo pravi čas obrniti.
“Marsikaj nas lahko v gorah pričaka in ni konec sveta, temveč je zgolj znak resnosti in odgovornosti, če ocenimo, da ni več varno nadaljevati, da se enostavno obrnemo, varno vrnemo domov in se na cilj podamo kdaj drugič,” je izpostavil tudi Omerzu.
Trenutne razmere v gorah so takšne, da je na nadmorski višini nad 2000 metrov ponekod tudi že več kot meter snega. Nevarnost snežnih plazov se giba med drugo in tretjo stopnjo. Nevarni so tudi napihan sneg, močan veter in hitre spremembe temperature, zaradi česar ponoči sneg zmrzne in se čez dan stali. Marsikje sneg ni sprijet s podlago in lahko že v tem času pride do talnih plazov, je opozoril Šerkezi.
Na nižje ležečih območjih pa nevarnost predstavljajo predvsem ledene zaplate, na katerih lahko pohodniku zdrsne. Zaradi obilice dežja se je iz odpadlega listja naredila kaša, ki v mrazu rahlo pomrzne in je lahko prav tako kot tudi mokre korenine zelo drseča. Prav zdrs pa je najpogostejši razlog za gorske nesreče.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje