Menu Item
Približuje se začetek septembra, s tem pa konec počitnic in vrnitev v šolske klopi. V zadnjem avgustovskem tednu je tako čas, da se otroci in starši na začetek pouka pripravijo z nakupom šolskih potrebščin, zavijanjem zvezkov in ponovnim stikom s sošolci. Kako naj se na vstop v šolo pripravijo prvošolci in kako ostali šolarji?
Na vstop v šolo so se bodoči prvošolci pripravljali dlje časa, zato posebne priprave konec avgusta niso potrebne, je povedala razvojna psihologinja dr. Ljubica Marjanovič Umek. “Pripravljali so se že v vrtcu in ob slovesu iz vrtca, ko so jim tako vzgojitelji kot starši predstavili šolo,” je dodala.
Posebne “panike”, da bi morali otroke še na hitro kaj naučiti ali jih pripraviti na neko specifično situacijo, ne svetuje. “Priporočam, da otroci in starši čim bolj umirjeno vstopijo v prvi razred. Verjamem, da jim bodo v šoli učitelji povedali vse, kar morajo vedeti, da se bodo lahko postopoma prilagajali na situacijo v šoli, ki se nekoliko razlikuje od tiste v vrtcu.”
V zadnjih dneh pred vstopom v šolo Marjanovič Umek staršem tako svetuje, da se z otrokom pogovarjajo, da bo treba zjutraj vstati ob določeni uri, da bodo v šoli morda ostali tudi po pouku, kdo jih bo pripeljal v šolo, da bodo spoznali nove sošolce in ne le prijatelje iz vrtca, da bodo imeli novo učiteljico … “Priporočam, da se čim več pogovarjajo. Vendar naj teme ne vsiljujejo, da ne bi otroci postali tesnobni oziroma da jih ne bi postalo strah novih okoliščin,” je povedala. Skupaj lahko prehodijo tudi pot do šole, vendar naj to storijo tako, da bo zainteresiran tudi otrok.
Otrok ne silite v ponavljanje snovi iz prejšnjega leta
Starejši učenci se običajno ob koncu počitnic najbolj veselijo ponovnega snidenja s prijatelji. “Pomembno se mi zdi, da se zadnji teden pred šolo nekoliko umirijo in da znova vzpostavijo stik s sošolci, če tega niso imeli,” svetuje Marjanovič Umek.
Otroci naj se z mehkim prehodom privajajo na to, da bo treba v šoli delati drugače kot med počitnicami. Tako Marjanovič Umek priporoča, da otroci in starši skupaj kupijo šolske potrebščine. Če tega še niso naredili, naj pospravijo stvari iz lanskega razreda. Pred začetkom šolskega leta naj otroci zavijejo zvezke in pogledajo, katere predmete bodo imeli v novem šolskem letu. “Tudi s starejšimi otroki se lahko starši pogovarjajo, kaj bo drugače, ko bodo šli v nov razred,” je dodala.
Staršem svetuje, naj otrok ne silijo v to, da morajo na vsak način pogledati, kaj se bodo učili v prihodnjem šolskem letu, da si že vnaprej preberejo snov ali da ponavljajo snov iz prejšnjega leta. “To lahko počnejo, če jih to zanima ali če jih zanima, kaj se bodo učili pri nekem predmetu. Sicer pa to vedno zelo smiselno naredi šola. Otroke pa je treba le ponovno uvesti v drugačen ritem življenja.” Tako jih je treba opozoriti, da bodo morali iti ob določeni uri v posteljo, da bo treba zjutraj vstati. Lahko pa se pogovorijo tudi o tem, kaj bi si želeli izbrati kot dodatne interesne dejavnosti. “To so pogovori, ki otrokom pomagajo narediti miselne preskoke od popolnoma sproščenega sveta počitnic v bolj strukturiran svet šole,” je povedala.
Kaj pa prehod v srednjo šolo? “Mladostnikov ni treba strašiti!”
Precejšnja sprememba je tudi prehod v srednjo šolo. Po oceni Marjanovič Umek se bodoči “fazani” že sami kar dobro pripravijo na spremembe, ki jih prinaša srednja šola. “Če so se odločili po svoji želji in tudi dobili mesto na želeni srednji šoli, mladostniki nimajo večjih problemov,” je povedala.
Nekoliko več pozornosti potrebujejo tisti dijaki, ki odhajajo od doma in bodo bivali v dijaškem domu. “Mislim, da so se starši s temi otroki pogovarjali že dlje časa, ko so urejali vse potrebno.” Nekateri imajo sicer pri privajanju na samostojnost, ki se pričakuje od njih, nekaj začetnih težav, vendar jih večina težav nima, ustrezna podora pa jim je na voljo tudi v dijaških domovih.
Marjanovič Umek pa je jasna: “Mladostnikov ni treba strašiti z dodatnimi opozorili, da bo v srednji šoli vse težje, kot je bilo v osnovni šoli. Ti zastrašujoči stavki ne prispevajo k dodatni motivaciji in spodbudi, ampak lahko otroke samo utesnjujejo. To pa ni dobro za začetek.”
Otrok ne smemo opremiti s stalnim strahom, kaj hudega se jim lahko zgodi
Konec lanskega šolskega leta sta zaznamovala dogodka, ki sta v javnosti odprla razpravo o varnosti v šolah. Aprila so šole poostrile varovanje zaradi grožnje s strelskim napadom, ki je bila objavljena na enem od slovenskih novičarskih portalov, junija pa je na eni od brežiških osnovnih šol učenec napadel devetošolca.
Marjanovič Umek verjame, da so ljudje zaradi teh dogodkov bolj občutljivi na vsebine s področja nasilja in da je to predmet pogovorov v številnih kontekstih, ne le šolskem. “Tudi med počitnicami je nešteto priložnosti, ko se lahko otroke opozori na sprejemanje drugačnosti, kako pomagati drugemu, kaj pomeni ničelna stopnja tolerance do nasilja. Če se o tem redno pogovarjamo, panične priprave na to, da se bo nekaj neprijetnega zgodilo, niso potrebne,” je povedala. Poudarila je, da morajo starši v primeru nasilnih dogodkov ravnati umirjeno in premišljeno ter verjeti, da so šole opolnomočene in vedo, kako ravnati. Poziva k temu, da ne ponavljamo napak in otrok “prehitro zaščitimo tako, da jih zapremo v domače okolje”.
“Pomembno je zlasti, da starši mlajših ne opremijo s stalnim strahom pred tem, kaj hudega se jim lahko zgodi. Če to naredimo, otroci vidijo strahove samo tam, kjer so nepotrebni. Velikokrat pa spregledajo tisto, na kar bi v resnici morali biti pozorni.”
Ljubica Marjanovič Umek za konec dodaja, da upa, da starši pozitivno razmišljajo o šoli in da bodo tudi v prihodnjih dneh šolo otrokom prikazovali kot nekaj pozitivnega, kot prostor srečevanja vrstnikov in kot prostor dobivanja novega znanja. Na ta način bodo namreč tistim otrokom, ki so tesnobni, olajšali vstop v šolo, saj jo bodo videli kot pozitivno.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje