Menu ItemOb več napadih na svetovno znane umetnine je vsekakor na mestu vprašanje, kako so varovane slovenske umetnine. Je mogoče preprečiti poškodovanje neprecenljivih slik, kot so Kofetarica, Poletje, Rdeči parazol ali Sejalec? V Narodni galeriji smo se o varovanju umetnin, aktivističnih akcijah in ozaveščenosti obiskovalcev pogovarjali s pomočnikom direktorice Bojanom Kuharjem.
Številna svetovno znana umetniška dela so letos napadli aktivisti, ki zahtevajo ukrepanje proti podnebni krizi. Na sliko Clauda Moneta v Potsdamu so vrgli pire krompir, na Sončnice Vincenta van Gogha v Londonu so zlili paradižnikovo juho, na njegovo sliko Sejalec v Rimu pa grahovo juho. Na zaščitno steklo na Pokol v Koreji Pabla Picassa sta si aktivista prilepila roke, roke pa sta si dva aktivista prilepila tudi na Alegorijo pomladi Sandra Botticellija.
Šokantne akcije v delu javnosti vzbujajo ogorčenje, drugi njihovo sporočilo razumejo. Aktivisti ob napadih na umetnine opozarjajo na katastrofalne posledice okoljske problematike in zahtevajo ukrepanje. Aktivisti so svoje delovanje sicer razširili, tako so se konec oktobra prilepili na tla v avtomobilskem salonu, pretekli teden pa so zaustavili promet na londonski obvoznici.
Na srečo neprecenljive umetnine niso utrpele nepopravljive škode. Številne so bile namreč zaščitene s steklom. Zdi se, da so aktivisti ciljali najbolj znana dela, a ne za to, da jih poškodujejo, temveč, da pozornost usmerijo na podnebno krizo.
Kako umetnine varujejo v Narodni galeriji?
Ob tem se poraja, kako so zaščitene slovenske umetnine. Kaj preprečuje aktivistom, da bi juho polili na Kofetarico Ivane Kobilce, Rdeči parazol Mateja Sternena ali Sejalca Ivana Groharja? Obiskali smo Narodno galerijo, kjer hranijo najbolj znana slovenska umetniška dela.
“Na srečo se kaj podobnega za enkrat v Sloveniji še ni zgodilo,” je ob začetku pogovora povedal pomočnik direktorice Narodne galerije Bojan Kuhar. “Problem je v tem, da gverilskih akcij pravzaprav ne moreš preprečiti. Tako da računamo na zavest obiskovalcev, da gre za res neprecenljivo kulturno dediščino,” je poudaril.
Že ob vstopu se Narodna galerija razlikuje od nekaterih tujih muzejev, kjer obiskovalce pregledajo tako kot na letališču ali pa je v muzej prepovedano prinesti nahrbtnik ali torbico. Tega za zdaj v Narodni galeriji nimajo, obiskovalce prosijo le, da v garderobi odložijo večje torbe in nahrbtnike. “Predvsem za to, da med obračanjem in ogledovanjem ne ogrožajo umetnin,” je pojasnil Kuhar.
Pri varovanju umetnin sledijo mednarodnim standardom, nekateri načini varovanja so obiskovalcem vidni, drugi pa ne. Umetnine varujejo s tehničnim varovanjem, imajo videonadzor, prostore varujejo tudi varuhi, ki spremljajo obiskovalce in skupine. “Nekatere umetnine so pod steklom, druge ne. Nekateri kipi imajo narejene posebne kalupe. Eni zaradi ustvarjanja prave atmosfere, zaradi restavratorsko-konservatorskih idej, druge zaradi varovanja,” je naštel Kuhar. Tako med sprehodom po galeriji pozornemu očesu ne uide, da je s steklom zaščitena ena najbolj prepoznavnih slik Kofetarica.
Nekaj težav le s preveč navdušenimi obiskovalci, ki želijo videti vsako potezo čopiča
V tujini preveč zavzete obiskovalce, ki si želijo ogledati vsako potezo čopiča, na primerno razdaljo opozarjajo tudi vrvi ali druge podobne ovire. Najbolj slavna slika Mona Liza Leonarda da Vincija, pred katero je gneča pogosto nepopisna, je ograjena celo z lesenim pultom. Pri nas je takšna zagraditev redka. “V nekaterih sobah naj bi rob tal, ki je druge barve, obiskovalce zelo prijazno opozarjal, da umetnine ne gledamo povsem od blizu. Večina obiskovalcev to tudi ve,” je rekel Kuhar.
Ko je obiskovalcev več – ob dnevu odprtih vrat 8. februarja galerijo na primer obišče od 6.000 do 10.000 obiskovalcev – temu prilagodijo tudi varovanje. V prostorih je več varuhov, ki opozarjajo obiskovalce. “Razen izjem, ko se kdo preveč približa, najbrž želi videti, kako je umetnik naslikal sliko, ni težav. V galerijo pretežno prihajajo res kulturni obiskovalci, ki so verjetno tudi stalni obiskovalci galerij in muzej po svetu,” je povedal Kuhar.
Nekoliko se lahko razlikuje varovanje eksponatov, ki si jih izposodijo. “Odvisno je od tega, kako dragocena je umetnina,” je povedal pomočnik direktorice. “Pomembnejše, dragocenejše zbirke iz kakšnih večjih muzejev so običajno varovane tako, da je vsaka umetnina tehnično varovana. Takrat je tudi več varuhov. Prilagajamo se duhu časa in zahtevnosti umetniških predmetov in dragocenosti.”
“Na krivico ni mogoče odgovoriti s krivico.”
V Narodni galeriji imajo tudi precej obiskov šol in delavnic. “Ti obiski so namenjeni izobraževanju o stalni zbirki in ne toliko vzgajanju. Seveda na začetku povemo osnovna pravila obnašanja. Sicer pa ocenjujemo, da to zelo dobro opravijo učitelji likovne vzgoje, ki pridejo z mladimi. Lepo je videti učence, ne samo osnovnošolce, ampak tudi srednješolce, kako jih tema zanima, čeprav imamo pogosto vtis, da jih umetnost ne zanima,” je dejal.
Aktivistom pa želi Kuhar predati sporočilo: “Veseli me, da so mladi angažirani in sporočajo svoje ideje. Ampak upam, da bodo kmalu dojeli, da na krivico najbrž ne moreš opozarjati s krivico. Da ne moreš, za to, da opozoriš na probleme podnebnih sprememb, ki so realni in pomembni, poškodovati nekaj neprecenljivega.”
Tudi mnogo večji muzeji na takšne akcije niso bili pripravljeni
Kako so varovane umetnine, smo povprašali tudi Moderno galerijo. “Tudi mnogo večji svetovni muzeji, od madridskega Prada, londonske National Gallery in berlinske Nationalgalerie do pariškega Musée d’Orsay, kjer so se take akcije že zgodile, na ta dejanja niso bili pripravljeni, čeprav je njihov sistem varovanja več sto milijonov evrov vrednih umetniških del neprimerno bolj dodelan kot naš,” je odgovorila kustosinja Bojana Piškur. Opozorila je, da imajo svetovni muzeji možnost varnostnega pregleda obiskovalcev ob vstopu in skeniranja teles, česar Moderna galerija nima, obiskovalcem pa vstopa ne morejo preprečiti.
Piškur je poudarila, da bodo v primeru takšne akcije ravnali v skladu z ustreznimi muzejskimi standardi za ohranitev in restavriranje morebitnih poškodovanih umetniških del. Lepljenja na umetniška dela do sedaj v Moderni galeriji in Muzeju sodobne umetnosti Metelkova niso obravnavali.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje