Kakšna bo zdravstvena politika v prihodnjih dveh letih?

Denis Sadiković/N1

Ministrstvo za zdravje je javnosti predstavilo smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Napovedali so prenovo glavarinskih količnikov, pri čemer bi upoštevali ne le starost bolnikov, ampak tudi težavnost njihove obravnave. Izboljšati želijo tudi sistem napotovanja k specialistom. Zdravniki bi lahko napotnice izdajali le po pregledu v ambulanti in ne več po obravnavi prek telefona. Prenovili pa bi tudi stopnje nujnosti. Pa bodo predlagani ukrepi dejansko izboljšali dostopnost zdravstva? Kaj se bo zgodilo z ambulantami za neopredeljene?

Nedavno je ministrstvo pripravilo usmeritve oziroma smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025, zdaj pa so dokument predstavili tudi javnosti.

Državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel je dejala, da mora ministrstvo do konca avgusta podati usmeritve politike za prihodnje leto. Usmeritve so namenjene pripravi splošnega dogovora, to pa niso vse rešitve, ki jih nameravajo sprejeti na ministrstvu. Več kot polovico od 55 usmeritve je predlagal strateški svet predsednika vlade.

Temeljni cilji so povečati časovno dostopnost storitev, zagotoviti kakovost, izboljšati učinkovitost, izboljšati pa želijo tudi motivacijo in zavzetost zaposlenih ter spodbujati odgovornost posameznika za lastno zdravje.

Obeta se prenova glavarinskih količnikov

Prva usmeritev je prenova ambulant družinske medicine. Želijo okrepiti time, da se bodo nekatere naloge zdravnika lahko prenesli na medicinske sestre. Druga usmeritev je določitev seznam kompetenc medicinske sestre, to bo pripravila stroka. Pričakujejo, da bo to razbremenilo zdravnika.

Želijo prenoviti tudi obračunske modele, kar bo prenovil ZZZS. “Kar na nekaj področjih so zastareli in vnašajo nepravičnost in neenakost med izvajalce,” je rekla Prevolnik Rupel. ZZZS bo do 15. oktobra pripravil plan prenove modela plačevanja ambulantne dejavnosti, ostale pa do leta 2024. Prenoviti želijo tudi glavarinske količnike, ki ne odražajo težavnosti obravnave bolnika. Zdaj upoštevajo le starost bolnika, preučili pa bodo, ali je možno vključiti še kak kriterij. Prenova bo namenjena tudi temu, da se pogoji dela med zdravniki izenačijo.

Bo prenova sistema glavarinskih količnikov tako povečala dostopnost družinskih zdravnikov, da ambulante za neopredeljene ne bodo več potrebne? Prenova glavarinskih količnikov ne bo povečalo števila specialistov družinske medicine, je na novinarsko vprašanje odgovorila Prevolnik Rupel. Cilj je tega ukrepa je zagotovitev bolj pravične obremenitve vseh družinskih zdravnikov. Podatke o obremenjenosti ambulant za neopredeljene na ministrstvu preučujejo. Po besedah državne sekretarke bodo odločitev o nadaljevanju tega ukrepa morali sprejeti kmalu.

V smernicah se posvečajo tudi kakovosti. Predlagajo več ukrepov. Prva usmeritev so registri bolezni, ki jim bodo namenili več pozornosti. “Imamo odličen register raka, vendar ni prav, da je to edini register,” je rekla državna sekretarka in napovedala vzpostavitev registra srčno žilnih boleznih in endoprotetike. Pospešiti želijo tudi merjenje rezultatov zdravljenja. Teh kazalnikov ne bodo uvajali, dokler ne bodo informatizirani, tega ne bodo delali ročno, ampak morata biti zajem podatek in deloma tudi analiza avtomatizirana. Kazalnike izida zdravljenja želijo vključiti tudi v vsaj pet obračunskih modelov v specialistični dejavnosti.

Zdravniki napotnic ne bodo več izdajali prek telefona

Na področju dostopnost se osredotočajo na časovno dostopnost. Podatki o čakalnih dobah niso jasni, je dejala Prevolnik Rupel in dodala, da zato sprejemanje hitrih ukrepov ne more delovati.

Predlagajo, da se lahko izda samo ena napotnica za eno storitev, da se neveljavne napotnice avtomatsko zbrišejo, zmanjšati število stopenj nujnosti in zmanjšati število terminov, na katere bolniki ne pridejo. Napotitev na sekundarno raven bo morala biti izvedena na podlagi kliničnega pregleda in ne več prek telefona. Cena prvega pregleda je prenizka, so ocenili. Prilagajajo za do 30 odstotkov. Tečaji usposabljanja so namenjeni poenotenju kriterijev.

Predlagajo tudi nacionalno platformo, ki bo omogočila, da pacient sam preveri, ali simptomi zahtevajo pregled pri zdravniku. “Namesto, da pogooglamo in nam Google da najhujšo možno diagnozo, bo bolnikom na voljo platformo, ki bo bolj zanesljiva,” je rekla državna sekretarka. Dodala je, da podobne platforme v tujini že obstajajo.

“Predstavljeni ukrepi se mi zdijo reformni. Ampak to niso vsi ukrepi. Strateški svet deluje naprej,” je rekla državna sekretarka.

Dokument ministrstva so prejšnji teden potrdili tudi člani strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri premierju in začasnemu ministru za zdravje Robertu Golobu.

Posvetiti se bo treba tudi krajevni in finančni dostopnosti zdravstva

Član strateškega sveta za zdravstvo Dorijan Marušič je prepričan, da bo, če bodo ukrepi do konca 2025 sprejeti, za državljane boljše. Ocenil je, da je veliko predlogov prišlo tudi iz stroke.

ZZZS pozdravlja smernice. Glede prenove obračunskih modelov je direktorica Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) Tatjana Mlakar rekla, da so že zdaj zelo aktivni. Skupaj z izvajalci bodo stroške sporočali zavodu, kar bo izhodišče za pripravo realnih cen. Pozdravljajo tudi napredek na področju kakovosti, ki jo bodo vgrajevali v modele plačevanja. Pri dostopnosti je treba izpostavljati tudi krajevno in finančno dostopnost ter dostopnost kakovosti. Strateški svet se je po njenih besedah že dotaknil oblikovanja mreže dejavnosti. Eden nujnejših ukrepov je posodobitev napotovanja na sekundarni nivo, je rekla. V splošni dogovor bodo vključene vsebine iz smernic, ki se nanašajo na leto 2024.

Mlakar je ocenil, da je glavarinske količnike mogoče izračunati v tednu dni. Označil jih je za zastarele. Tudi Mlakar je dodala, da je glavarinske količnike mogoče hitro preračunati. Spomnila je, da je bilo v preteklosti že veliko poskusov prenove sistema, ki pa niso bili izpeljani do konca. “Tokrat sem prepričana, da bodo,” je rekla.

Glede zakona o digitalizaciji zdravstva je Prevolnik Rupel povedala, da določene vsebine še pripravljajo. Na ministrstvu računajo, da velikega zamika pri obravnavi ne bo.