V usmeritvah ministrstva za zdravje za prihodnji dve leti napovedana kadrovska krepitev ambulant družinske medicine je dobrodošla, a družinskih zdravnikov v Sloveniji še vedno primanjkuje, je poudaril družinski zdravnik in tudi predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar.
Ministrstvo je nedavno pripravilo usmeritve oziroma smernice zdravstvene politike za leti 2024 in 2025. Dokument sicer javnosti uradno še ni bil predstavljen.
Usmeritve do 1. junija prihodnje leto predvidevajo pripravo časovnega plana prenove ambulant družinske medicine. Ekipo posamezne ambulante bi po novem sestavljali specialist družinske medicine, diplomirana medicinska sestra, srednja medicinska sestra, za polovični delovni čas pa tudi administrativno-tehnični delavec.
Družinski zdravnik in predsednik odbora za osnovno zdravstvo pri Zdravniški zbornici Slovenije Rok Ravnikar krepitev ambulant družinske medicine sicer pozdravlja in jo glede na količino dela v ambulantah označuje za dobrodošlo. “Nevarnost pa je, da si bodo to nekateri razlagali, da potem ne potrebujemo družinskih zdravnikov, ker bodo nekateri drugi opravljali delo družinskega zdravnika, kar pa ne drži,” je ob tem opozoril.
Dodaten kader bo po njegovi oceni prinesel razbremenitve, zaradi katerih bodo imeli družinski zdravniki nekaj dodatnega časa za bolj strokovno delo. A ob razbremenitvah dokument zdravnikom napoveduje povečanje glavarinskih količnikov, torej še več pacientov. “Rezultat je lahko kvečjemu enak kot sedaj, verjetno pa še slabši,” je opozoril Ravnikar.
Sam je sicer prepričan, da bi bilo treba najprej analizirati, koliko ekipe družinskih ambulant zmorejo, na podlagi tega pa, koliko ekip potrebujemo na primarni ravni. Po trenutni oceni namreč primanjkuje 150 družinskih zdravnikov.
Ob pomanjkanju medicinskih sester, kar bi lahko oviralo predvideno krepitev družinskih ambulant, kjer ministrstvo predvideva več diplomiranih medicinskih sester, Ravnikar izpostavlja tudi premajhno fleksibilnost dela v družinskih ambulantah in vprašanje kompetenc različnih delavcev v zdravstvu. “V praksi se dogaja, da imamo ogromno sodelavcev, ki sedaj bolj učinkovito nosijo delo zdravniku na mizo, nimamo pa takih sodelavcev, da bi neko delo samostojno opravili in s tem zmanjšali kupe na zdravnikovi mizi,” je ponazoril.
Iz usmeritev ministrstva po Ravnikarjevih besedah izhaja tudi, da družinski zdravniki ne znajo napotovati bolnikov na druge ravni zdravstva. “Nihče ne sprejme, da so potrebe tako narasle in da je ozko grlo premajhno število ambulant in obravnav, ampak se rešitev išče v manjšem napotovanju,” je poudaril.
Tudi v predvideni ukinitvi napotnic stopnje zelo hitro ne vidi razlike za bolnike in zdravnike. Še vedno bo v sistemu enako število zdravnikov in bolnikov, le statistično se bodo številke popravile tako, da bo manj ljudi čakalo nedopustno dolgo, je ocenil. Smisel vidi v ločevanju napotnic na nujne, vse druge pa da bi nato zdravniki specialisti triažirali.
Dokument ministrstva so prejšnji teden potrdili tudi člani strateškega sveta za zdravstvo, ki deluje pri premierju in začasnemu ministru za zdravje Robertu Golobu. Ob tem so člani po poročanju Radia Slovenija sprejeli predlog, naj se v delovanje urgentnih centrov vključijo vsi zdravniki z licenco, ki delujejo v posamezni regiji. Spremembe bodo pilotno skušali vpeljati v severnoprimorski regiji. Predsednik strateškega sveta Erik Brecelj računa na sodelovanje županov.
Ljubljanski župan Zoran Janković je na novinarski konferenci na vprašanje glede predvidenega vključevanja vseh zdravnikov z licenco v urgentne službe pojasnil, da so v Ljubljani vse koncesionarje pred enim letom pozvali k obveznemu dežuranju, razen z zakonom predvidenih izjem. V tistem času nista dežurala dva koncesionarja, a sta kasneje začela sodelovati v urgentni službi Zdravstvenega doma Ljubljana. Na tako imenovane čiste zasebnike, ki delujejo v Mestni občini Ljubljana, pa občina po županovih besedah ne more vplivati.
V Zbornici zdravstvene in babiške nege Slovenije podpirajo krepitev ambulant družinske medicine, predlagajo pa, da bi v splošnih ambulantah poleg srednje medicinske sestre delovali dve diplomirani medicinski sestri, in ne ena, kot predvideva ministrstvo. Skrajni čas je po njihovem prepričanju tudi za uvedbo kliničnih specializacij za diplomirane medicinske sestre. Medicinske sestre so pripravljene pridobiti napredna in dodatna znanja ter prevzeti dodatna pooblastila, a vse v dogovoru in s sodelovanjem medicinske stroke in stroke zdravstvene nege, so navedli. “Menimo, da je razširitev pristojnosti in pooblastil medicinskih sester mogoča le v kliničnih okoljih, kjer bo izvedena okrepitev obstoječega kadra,” so še sporočili z zbornice.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje