Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je predstavila predvideno časovnico v zvezi s postopki za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države.
Vlada je danes naredila dodatni korak k priznanju Palestine. V državni zbor (DZ) je poslala predlog, naj prizna Palestino kot neodvisno in suvereno državo. A kaj to pomeni in kakšni bodo nadaljnji koraki?
Predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič je podrobneje predstavila prihajajoče postopke v državnem zboru. “V skladu s sklepom je za jutri sklican kolegij predsednice DZ, kjer bo določen dan plenarne seje, na kateri se bo odločalo o priznanju Palestine,” je povedala Klakočar Zupančič.
Dodala je, da bo DZ današnji sklep vlade o priznanju palestinske države obravnaval v torek ob 16. uri in da med poslanci pričakuje daljšo razpravo. “Menim, da bo Slovenija po razpravi prejela sklep, da se državo Palestino prizna kot samostojno in neodvisno,” je dodala.
Še pred izredno sejo, na kateri bodo poslanci odločali o priznanju države Bližnjega vzhoda, se bo v ponedeljek sestal odbor DZ za zunanjo politiko.
Bi priznanju Palestine na pot lahko stopila kakšna postopkovna ovira? “Manevri, ki bi jih uporabljali tisti, ki jim ta sklep ni pogodu, obstajajo, seveda. Predvidevam, da se ne bodo zgodili,” je prepričana Klakočar Zupančič.
Gre za možnost predloga za posvetovalni referendum, ki odločanje DZ odloži za 30 dni. “Sama menim, da takšno zavlačevanje postopka ne bi bilo konstruktivno in da bi tisti, ki bi se tega manevra poslužil, državljanom dajal sporočilo, da bomo še naprej gledali množične poboje v Gazi in hude kršitve humanitarnega in mednarodnega prava. Rezultat na koncu, po preteku 30 dni, pa bo isti,” je dodala predsednica DZ.
Če bodo poslanci priznali Palestino, bodo izobesili palestinsko zastavo.
Vlada je postopke za priznanje Palestine kot neodvisne in suverene države začela 9. maja in napovedala, da bo odločitev v državni zbor (DZ) poslala najpozneje do 13. junija.
Zakaj se je vlada odločila za priznanje Palestine?
V obrazložitvi predlaganega sklepa za priznanje Palestine je vlada zapisala, da bi priznanje med drugim povečalo mednarodni pritisk na Izrael in Hamas, da se vrtneta k pogajanjem za stalno premirje in izpustitbvi talcev. Ministrska ekipa pa je obenem tudi poudarila, da predlog za priznanje ni “nagrada terorističnemu gibanju Hamas za teroristični napad na Izrael.”
Kot je zapisala v obrazložitvi, Slovenija tudi kot nestalna članica Varnostnega sveta OZN vseskozi opozarja na nevzdržnost trenutne situacije zaradi nerešenega palestinskega vprašanja ter na nevarnost resne eskalacije v regiji.
Po tem, ko so se za priznanje Palestine odločile Norveška, Irska in Španija, je Levica vlado pozvala, da na isti dan – torej v torek, 28. maja – to stori tudi Slovenija. A se v Golobovih krogih za to niso odločili. Izpostavljali so željo, da se za priznanje odloči še več držav EU ter omenjali Francijo, Belgijo in Luksemburg. A bo očitno naša država, ki je vseskozi poudarjala priznanje Palestine skupaj še s kakšno državo EU, zaradi zavlačevanja to sedaj storila sama.
Na N1 soočenju premierja Goloba in predsednika stranke SDS Janeza Janše, ki ga bomo v celoti objavili jutri zjutraj, je predsednik vlade povedal, da se je postopek slovenskega priznanja Palestine začel že februarja na münchenski varnostni konferenci, kjer se je o tem pogovarjal s podpredsednico ZDA Kamalo Harris in arabskimi zavezniki.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje