Menu Item
Srbski predsednik Aleksandar Vučić je dejal, da v Srbiji navdušenje za članstvo v EU usiha. Medtem bosanski član predsedstva BiH Šefik Džaferović za N1 komentira, da je prihodnost vseh narodov Zahodnega Balkana znotraj EU. Se pa BiH sooča z resnimi notranje-političnimi težavami.
Na današnjem Blejskem strateškem forumu (BSF) je bila ena od razprav namenjena tudi prihodnosti Evrope, predvsem v luči širitve Evropske unije (EU).
Vse bolj se v ospredje postavlja vprašanje, ali bo Zahodni Balkan dočakal, da mu EU odpre vrata, hkrati pa ni jasno, če si države Zahodnega Balkana tega v resnici želijo. Poročali smo že, da ni težava le na strani EU, pač pa tudi v tem, da je želja v državah Zahodnega Balkana, da bi se pridružili EU, v zadnjih letih začela ugašati, hkrati pa se vnovič krepijo nacionalistične ideje.
To je danes potrdil tudi srbski predsednik Aleksandar Vučić. Medtem ko je madžarski premier Viktor Orban dejal, da je pri širitvi ključna predvsem Srbija in da EU bolj potrebuje Srbijo kot obratno, predvsem zaradi geopolitike, pa je Vučić dejal, da v Srbiji navdušenje za članstvo v EU usiha, regija pa si že sama ustvarja priložnosti za gospodarski napredek.
Dodal je, da EU ne izpolni svojih obljub – to je na svoji koži grenko izkusila predvsem Severna Makedonija, ki je za odpravo grške blokade celo spremenila svoje ime, da bi se začela pogajanja o članstvu v EU. A zdaj jo blokira Bolgarija. Podobne usode se bojijo tudi v drugih državah regije, je dejal Vučić.
Kaj bo z razklano BiH?
Problem je tudi pozicija Bosne in Hercegovine. Razklana država, ki je v mnogih pogledih država le še na papirju, se sooča z novo politično krizo po tem, ko je donedavni visoki predstavnik Valentin Inzko uvedel zakon, ki prepoveduje zanikanje genocida. Spet poslušamo o možnosti referenduma za samostojno Republiko Srbsko, srbski član predsedstva BiH Milorad Dodik pa poudarja, da s svojimi potezami – ko ne priznava novega visokega predstavnika Christiana Schmidta ali pa pristojnosti institucij entitete Republike Srbske postavlja nad državne − krepi svojo priljubljenost med srbskimi volilci.
Tudi Blejski strateški forum je bil točka, okoli katere se je pokazal razkol. Foruma sta se namreč udeležila dva člana BiH predsedstva, Šefik Džaferović (bosanski član) in Željko Komšić (hrvaški član), ne pa tudi Dodik. “Predsedstvo se ni odločilo, da bo šlo na vrh v Slovenijo, če se kdo vrha udeleži, je šel v zasebni organizaciji. To je dodatna karikatura, ki kaže, da je nekdo pripravljen uporabiti tovrsten forum, da vsiljuje svoje mnenje. BiH ni na poti k članstvu v Natu in to je zelo jasno,” je dejal Dodik. “Ne pade mi na pamet, da bi šel zasebno, niti zasebno nisem bil povabljen,” je dodal.
A za Džaferovića in Komšića vendarle ne moremo reči, da sta se foruma udeležila zasebno. Bila sta namreč udeleženca enega od panelov.
Džaferović za N1: EU je prihodnost
O vsem tem smo se pogovarjali z bošnjaškim predstavnikom predsedstva BiH Šefikom Džaferovićem, pa tudi s hrvaškim predstavnikom predsedstva BiH Željkom Komšićem.
Džaferović je za N1 dejal, da morajo v BiH storiti vse potrebno, izpeljati vse reforme, da bodo čim prej lahko postali del EU. “S strani Unije pa je potrebna spodbuda in pomoč BiH, da čim prej izpolni pogoje in postane kandidatka. Mislim, da je prihodnost vseh narodov Zahodnega Balkana znotraj EU,” je bil jasen.
Na vprašanje, ali bo BiH ostala cela tudi v primeru, da ne postanejo del EU, je Džaferović odgovoril, da je Bosna in Hercegovina obstajala že pred tem in bo obstajala tudi v primeru, da ne bo postala članica. Poudaril je, da ne gre povezovati članstva v EU z obstojem države.
“BiH je mednarodno priznana država, suverena država, ki bo vedno tu. A za vse nas bi bilo bolje, da postanemo del širšega združenja, kot je Evropska unija, in seveda varnostne organizacije, kot je Nato.”
“Evropa bo popolna šele, ko bo celotni Zahodni Balkan del Evropske unije,” je zapisal evropski komisar za soseščino in širitev Oliver Varhelyi, ki bo sodeloval na razpravi voditeljev o širitvi EU.
Glede Dodikovih pripomb je Džaferović za N1 dejal, da je na Blejskem strateškem forumu kot član predsedstva BiH. “Jaz samo opravljam svoje delo po ustavi BiH. Gospod Dodik lahko govori, kar hoče, to je njegov problem. Bi si pa želel, da bi bolje prebral poslovnik o delu predsedstva.”
“Vsem nam je v interesu, da BiH kot država funkcionira. Učinkovito. Da čim prej postane članica EU in Nata. Nekdo, ki blokira delo institucij v BiH, zagotovo nima dobrih namenov. Jaz ga pozivam, da s tem preneha, saj s tem škodi sebi in tistim, ki jih predstavlja,” je še dejal o Dodiku.
Kot je povedal Džaferović, je pozval visokega predstavnika v BiH, da pomaga in odpravi blokade, a odgovora ni dobil. “On je človek, ki ima dovolj moči in avtoritete, da pomaga Bosni in Hercegovini iziti iz te situacije,” je dejal.
Komšić za N1: Na BSF ni bilo predstavnikov Stare Evrope
“V demokratičnem svetu, v katerem živimo, ni normalno, da ljudje govorijo o razdelitvi države. Tudi Dodik ve, da je to nemogoče izvesti na miren način, zato ne vem, na koga se obrača s svojimi dejanji. Morda na mednarodno skupnost, da bi ta dvignila roke nad BiH,” je Komšić dejal za N1.
“Gospod Christian Schmidt še vedno zbira informacije o tem, kaj se dogaja. Kar je njegova dobra lastnost, je, da zaključke dela sam, ne na podlagi tega, kar mu je rečeno,” je o visokem predstavniku, ki je nadomestil Valentina Inzka, povedal hrvaški član predsedstva.
“Kar je zame pomembno, ko govorimo o širitvi EU na Zahodni Balkan, je to, da imamo vsi prisotni na Bledu – države članice EU, evropske institucije in mi, ki prihajamo iz regije Zahodnega Balkana, enake misli – da Zahodni Balkan mora biti del EU. Tisto, kar me skrbi, je, da tukaj ni bilo glavnih evropskih igralcev oziroma predstavnikov Stare Evrope. Ljudje, ki so bili danes tukaj, so predstavniki Nove Evrope,” je izpostavil.
“BiH bo zagotovo obstala brez obzira na vse, tudi brez EU,” pa je podobno kot Džaferović zatrdil tudi Komšić.
Tudi on je dejal, da je na Blejskem strateškem forumu kot član predsedstva, ne v zasebni organizaciji. “Ko enkrat opravljaš predsedniško funkcijo, si predsednik 24 ur na dan.”
“Non paper vodi v preteklost, ne prihodnost”
Džaferović je za N1 komentiral tudi zloglasni non paper. “Mi še vedno ne vemo – lahko le predpostavljamo, ugibamo – kje je nastal ta sramoten dokument. A ne glede na to, od kje izvira in kako je nastal, si vsi akterji zaslužijo resno kritiko. Dokument nas vodi v preteklost, ne v prihodnost,” je komentiral Džaferović.
Povedal je, da se je pogovarjal z Borutom Pahorjem, ko je izbruhnila afera, pa tudi s premierjem Janezom Janšo, saj ga je ta poklical po telefonu. “Rečeno mi je bilo, da Slovenija s tem nima nič.”
“Kdorkoli stoji za tem, je to sramotno in nas vrača v preteklost,” je še dodal.
Džaferović je pisal tudi predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu, ki mu je odgovoril, da je BiH neodvisna država s svojo evropsko potjo, po kateri mora nadaljevati.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!