Menu Item
Med zamislimi, o katerih razpravlja strateški svet za prehrano, so tudi centralne regionalne kuhinje. V pilotnem projektu, ki ga bodo predvidoma začeli izvajati septembra, bodo idejo preverili v praksi. Iz centralne kuhinje bi lahko oskrbovali več vrtcev ali šol in tako zmanjšali tudi težave pomanjkanja kuharjev.
V strateškem svetu za prehrano, ki ga je osnoval predsednik vlade Robert Golob, si prizadevajo, da bi imeli otroci in mladostniki že v naslednjem šolskem letu na voljo bolj zdravo in trajnostno prehrano. Med drugim naj bi bilo v šolskih menzah že kmalu na voljo manj sladkih in procesiranih živil, omejili bi praženje in cvrtje, povečali pa vnos svežih, sezonskih živil, zelenjave, polnovrednih žit in vlaknin. Prednost želijo dati tudi slovenski lokalni hrani.
Med zamislimi, o katerih razpravljajo na strateškem svetu, so tudi centralne regionalne kuhinje. Kot je v enem od preteklih nastopov povedala predsednica sveta Nataša Fidler Mis, bi v njih profesionalno pripravljali obroke in jih nato distribuirali v šole, vzpostavili bi tudi centralizirano nabavo kakovostnih surovin. “Izdelali bomo neki modelni projekt, da naredimo izračun stroškov, pogledamo, kako je z ekološkim odtisom,” je napovedala takrat.
Ta ideja, ki se je porodila tudi zaradi pomanjkanja kadra, bi bila lahko dolgoročno model za vso Slovenijo.
Pilotni projekt
Na strateškem svetu za prehrano so sklenili, da resorno ministrstvo, to je ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, prevzame koordinacijo priprave pilotnega projekta prenove jedilnice in vzpostavitve regijske centralne šolske kuhinje. Projekt bi začeli v naslednjem šolskem letu.
Težave oziroma izzivi, s katerimi se spopadajo vrtci in šole, so pomanjkanje kadra, prostorska stiska v kuhinjah in jedilnicah ter sistem javnega naročanja, pravijo v svetu. Dodajajo, da ima večina šolskih kuhinj zastarelo opremo in način priprave hrane “kuhaj in postrezi”, kar je treba posodobiti.
Cilji pilotnega projekta so tako večja kakovost prehrane v vzgoji in izobraževanju, dvig kulture prehranjevanja, vzgojni element zdravih prehranjevalnih navad pri otrocih, okoljsko bolj trajnosten sistem šolske prehrane, več lokalno pridelane in predelane hrane, centralno naročanje in centralna oskrbo dobaviteljev ter usposabljanje šolskih kuharjev in dvig ugleda poklica šolskega kuharja med mladimi.
Osrednja kuhinja in razvažanje hrane
V svetu so pojasnili, da hrane ne bi pripravljali na eni lokaciji za vso Slovenijo, kot je bilo morda napačno razumljeno. Centralnih kuhinj bi bilo več, v vsaki od njih pa bi skrbeli za vrtce in šole v bližini, tako imenovane “satelite”.
Tako bi centralizirali tudi nabavo hrane in postopek javnega naročanja. Predvidevajo, da bi bilo tako prevozov manj, saj bi dobavitelji oskrbovali zgolj osrednjo kuhinjo. “Transport hrane iz osrednje kuhinje v satelite je manjši v primerjavi z oskrbo dobaviteljev posameznega satelita, kar ima tudi trajnostno komponento,” pravijo v svetu.
Dodajajo, da bo priprava hrane temeljila na sodobni tehnologiji, s katero bi opremili le osrednjo kuhinjo, satelite pa v manjši meri. Pojasnjujejo, da gre za tako imenovano tehnologijo “skuhaj in ohladi”, ki pomeni boljši in časovno večji izkoristek opreme in manjšo porabo energije. Tu je pomemben trajnostni vidik.
Kot pravijo v svetu, bodo pilotni projekt izvedli tako za področje osnovnega kot srednjega šolstva, “saj posamezne osnovne šole oskrbujejo podružnice, posamezne srednje šole pa pripravljajo in oskrbujejo osnovne šole in vrtce v lokalnem okolju”.
Če se bo projekt izkazal kot primer dobre prakse, se bodo enakega pristopa lahko lotili tudi v drugih lokalnih skupnostih in vzgojno-izobraževalnih zavodih, še pojasnjujejo v strateškem svetu in obljubljajo, da centralne šolske kuhinje ne bodo obvezne, saj ponekod sistem šolske prehrane dobro deluje in ga ni treba spreminjati.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje