Strateški svet za prehrano je na današnji seji razpravljal o prenovi prehrane v vrtcih in šolah. Stališč še niso uskladili, so povedali po seji, bodo pa zaključke predstavili kmalu. Njihov cilj je, da bi imeli otroci in mladostniki že v naslednjem šolskem letu na voljo bolj zdravo in trajnostno prehrano.
Strateški svet za prehrano se je sestal na svoji šesti seji in nadaljeval s pripravo smernic prehrane v vrtcih in šolah. Stališč še niso uskladili, a so blizu dogovora, so povedali po seji. Strateški svet je ustanovil predsednik vlade Robert Golob, ki se udeležil tudi današnje seje.
Član sveta in recenzent zdajšnjih smernic Boštjan Jakše je povedal, da je minilo 13 let, odkar so smernice za prehranjevanje v vzgojno-izobraževalnih zavodih nazadnje prenovili. “Naš skupni interes so boljše prehranjevalne navade in prehranski status otrok, ki zdaj niso zavidljivi. Stopnja debelosti se je v 20 letih potrojila, prekomerne telesne mase pa povečala za 200 odstotkov,” je poudaril. Praktično nihče ne dosega priporočenih vnosov vitamina D, velik delež pa ne priporočil za vnos vlaknin in folne kisline, pri dekletih izstopa pomanjkanje železa.
Veganski jedilnik?
Odgovora, ali in v kakšni obliki bo uveden tudi rastlinski jedilnik, še ni. Gre za temo, ki je sprožila buren odziv pediatrov. Strateški svet je pozneje pojasnil, da ne gre za uvajanje veganske prehrane, pač pa za možnost izbire, njegova predsednica Nataša Fidler Mis pa je pozvala k strpnemu, spoštljivemu in strokovnemu dialogu, ki je “edina pot, da nam uspe zahteven, a nujno potreben prehod k bolj zdravi in trajnostni prehrani”.
V zvezi s to temo so na strateškem svetu danes predstavili primere dobrih praks iz drugih držav. “Na Portugalskem imajo že nekaj let uzakonjeno, da morajo imeti vsi javni zavodi, torej vrtci in šole, bolnišnice, domovi za starejše, zapori in drugi, obvezen rastlinski meni. In to zaradi zdravstvenih, ekoloških, etičnih, kulturnih razlogov,” je povedala Fidler Mis. Podobno imajo možnost izbire tudi v Italiji in na Finskem, nosilci teh sprememb pa so ravno zdravniki in zdravniška združenja, je poudarila Fidler Mis. “Čaka nas proces, v katerem bomo uvajali več živil rastlinskega izvora,” je dodala.
Na vprašanje, ali med člani sveta obstajajo kakšna nasprotujoča si stališča glede teh vprašanj, je strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) Ivan Eržen povedal, da bodo stališča uskladili v dialogu. “Odprta vprašanja” naj bi uskladili kmalu.
V strateškem svetu želijo, da bi bilo v šolskih menzah manj sladkih in procesiranih živil, prepovedali bi praženje in cvrtje, povečali pa vnos svežih, sezonskih živil, zelenjave, polnovrednih žit in vlaknin.
Prednost želijo dati tudi slovenski lokalni hrani. “Delež doma pridelanih, lokalnih živil v vrtčevski in šolski prehrani je treba povečati,” je dejal Eržen. “S tem skrajšamo pot od proizvodnje do krožnika in ogljični odtis. So pa tu seveda tudi izzivi, predvsem cena živil, ki je v zadnjem času postala veliko breme.” Povedal je še, da bi bilo odlično, če bi šolski obroki postali brezplačni, s čimer bi vsi otroci dobili možnost dobiti res kakovostno hrano. “Gotovo so ključne tudi tehnološke spremembe. Veliko je mogoče prihraniti pri pripravi hrane in javnih naročilih, ki so izjemno zahtevna. Nekatere šole najamejo odvetnike, da jim pomagajo izpeljati javna naročila. To vse podraži, ta denar bi radi prihranili za nabavo živil, seveda predvsem zdravih,” je še poudaril Eržen.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje