Kakšne so letos cene jurčkov? "Težko sodimo, ali so cene upravičene ali ne"

Jesen je čas, ko narava ponudi eno svojih najbolj priljubljenih kulinaričnih daril – gobe. Gozdovi in druga znana rastišča v Sloveniji so v teh dneh tako že polni nabiralcev, ki med drevesi iščejo in upajo na polno bero.

Letošnja sezona gob je po besedah predsednika Gobarskega društva Lisička Maribor Slavka Šeroda povprečna. "Gobje letine imajo sinusna nihanja. Nekje na pet do sedem let so močne, na 12 do 15 let pa izjemne. Vmes so povprečne. Kljub nekim izbruhom rasti po poletnem dežju je letošnja letina vendarle dokaj povprečna," je pojasnil za N1.

Čeprav letošnja gobarska sezona po ocenah poznavalcev ne izstopa, pa ostaja gobarjenje globoko zakoreninjeno v slovenski kulturi. A tudi tisti, ki jih ne vleče v gozd, lahko uživajo v teh jesenskih darovih, saj je sveže gobe mogoče kupiti na tržnicah, kjer ponujajo pestro izbiro svežih in dišečih primerkov.

Košarica za 10 evrov

Obiskali smo osrednjo ljubljansko tržnico in preverili, koliko boste odšteli za jurčke, ki tudi sicer veljajo za najbolj priljubljene gobe pri nas. Čeprav gobe prodaja več branjevk in branjevcev, boste pri večini za košarico jurčkov v povprečju odšteli 10 evrov. Velja dodati, da pri nekaterih cena niha glede na težo. Prodajalci so bili sicer precej skrivnostni o teži gob v posamezni košarici, po naši oceni ta ni presegla 400 gramov, kar pomeni okoli 25 evrov na kilogram.

Spomnimo, da je lani na koseški tržnici kilogram jurčkov najprej stal 40, čez nekaj dni pa celo 50 evrov. Cene na glavni ljubljanski tržnici so bile nekoliko nižje, in sicer 30 evrov za kilogram.

Zakaj cena jurčkov iz leta v leto niha? Je ta odvisna od letine ali povpraševanja? Kot je za N1 pojasnil Šerod, so tudi cene gob - tako kot ostale dobrine - podrejene osnovnim ekonomskim zakonitostim ponudbe in povpraševanja. "Če je jurčkov na trgu malo, se cena viša. Če jih je več, je temu primerna tudi cena. Težko sodimo, ali so cene upravičene ali ne," je dodal.

Spomnil pa je, da obstaja tudi alternativa. To so gojene gobe, ki jih lahko gurmani dobijo v vsaki bolje založeni trgovini. "Na voljo so šampinjoni, bukovi ostrigarji, šitake in podobne vrste. Cena je tu bolj stabilna, ker je to bolj povezano z neko tržno dejavnostjo in so dobra alternativa samoniklim oziroma divjim gobam, ki rastejo v naravi," je poudaril predsednik gobarskega društva Lisička.

Velik pritisk na gozd in gozdni živež

Kljub temu da so gobe danes dokaj dostopne na tržnicah in trgovinah, se mnogi še vedno odločajo za lastno nabiranje. Gobarjenje namreč ni le način, kako priti do svežih gob, temveč tudi prijetna rekreacija, stik z naravo in oblika sprostitve.

Ob družbenih omrežjih, kjer se številni radi pohvalijo z izplenom, pa se pogosto dogaja, da so nekatera rastišča preobremenjena. "Družbena omrežja so postala nekako glavni vir obveščanja o gobah. Ko ljudje na Facebooku ali Instagramu zasledijo fotografijo velike gobe, se poženejo v gozd. Običajno ne gre za posamezen primer, temveč za množice," je pojasnil Šerod.

Po njegovih besedah na Pohorju, ki slovi kot eno najbolj znanih rastišč gob v Sloveniji, lahko v enem dnevu zasledi tudi do 120 ali več avtomobilov. "To predstavlja izjemen pritisk na gozd in gozdni živež. Ob tem ostajajo velik problem metanje odpadkov v naravo. Nekulturno vedenje z metanjem odpadkov, žvižganjem, piskanjem in glasnim govorjenjem plaši gozdne živali," je poudaril in ob tem opozoril tudi na plenjenje, ko postanejo nekatera območja povsem izropana.

Čeprav lahko posameznik po zakonu v gozdu za lastne potrebe nabere do največ dva kilograma gob, v zadnjih letih v ljubljanskem gobarskem mikološkem društvu opažajo, da ljudje nekatere terene 'oropajo'.

"Ko so gobe, jih je nemogoče ustaviti. Takšno območje je Pokljuka, ki je povsem izropana. Tudi narodni in krajinski parki so na udaru; na primer okolica Ljubljane, Tivoli, Rožnik, Šišenski hrib," je lani v pogovoru za N1 povedala podpredsednica ljubljanskega gobarskega mikološkega društva Metka Bertoncelj. Opozorila je na nevarnost takšnega početja. "Na nekaterih območjih tako ni več turka, brezovega gobana, gabrovega deda ... Gobe ponekod kar izginjajo in res ni prav, da se v naravi ne znamo ali nočemo primerno vesti," je poudarila.

Da gre za težavo, meni tudi Šerod. "Zamislite si, da pridete na neko gozdno območje in najdete 100 jurčkov. To je za gobarje izziv. Po navadi ne pustijo nič. Pritiski na gozdove so tako veliki, da je skoraj nemogoče še kaj najti, saj se sproti pobira," je dodal.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: Ko je vašemu otroku ali najstniku težko