Poslanci odločili, da je Vinko Logaj primeren kandidat za šolskega ministra

Pred parlamentarnim odborom za izobraževanje, znanost in mladino se je predstavil kandidat za šolskega ministra Vinko Logaj. Z osmimi glasovi za in petimi proti so poslanci odločili, da je bila njegova predstavitev ustrezna. Kaj bodo njegove prioritete?

Potem ko je odstopil dosedanji minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, je premier Robert Golob za ta položaj predlagal dolgoletnega direktorja zavoda za šolstvo Vinka Logaja.

Kandidat za ministra se je danes predstavil pristojnemu parlamentarnemu odboru za izobraževanje, znanost in mladino. Člani odbora so z osmimi glasovi za in petimi proti odločili, da je bila njegova predstavitev ustrezna. O imenovanju Logaja v ministrsko ekipo bodo poslanci odločali v ponedeljek, prav tako bodo takrat glasovali o kandidatu za obrambnega ministra Borutu Sajovicu.

Logaj je bil zadnje desetletje direktor zavoda za šolstvo, s tega položaja se je poslovil konec septembra. Kot je povedal, se je nameraval “po več kot 43 letih dela na področju vzgoje in izobraževanja” upokojiti, a se je nato odzval na poziv premierja.

Po izobrazbi je profesor fizike in tehnične vzgoje, magisterij in doktorat pa ima s področja menedžmenta. Njegov doktorat nosi naslov Šolska politika in prerazporejanje moči v srednjih šolah. Med drugim je bil učitelj fizike na dveh osnovnih šolah, ravnatelj osnovne šole Gradec, ravnatelj litijske gimnazije in direktor centra za usposabljanje invalidne mladine Kamnik, predavatelj šole za ravnatelje in direktor direktorata za srednje in višje šole ter izobraževanje odraslih. Skupaj je bil učitelj 26 let.

Kako se bo lotil kadrovskih težav v šolstvu?

Če upoštevamo število otrok, vključenih v vrtce in šole ter njihove starše in stare starše, se po besedah Logaja več kot milijon ljudi dnevno srečuje s šolstvom. Zato je ključno “zagotavljati in povečati ugled učiteljev in šolskega prostora ter zaupanje”, je poudaril. Zavzema se za dialog z vsemi deležniki, med njimi zvezo svetov staršev in sindikati. Zanje je pomembno, da predstavljajo večinsko stališče svoje baze, ne pa svojih osebnih stališč, je dejal.

Zavzel se je za to, da šola (p)ostane socialni korektiv z vidika dostopnosti in pravičnosti. Logaj je povedal, da je zaradi potreb gospodarstva po delovni sili v slovenskih šolah povečano število otrok priseljencev, kar pomeni problem zaradi “jezikovne in pogosto tudi kulturne bariere”, ki povzroča stiske pri učiteljih in učencih.

V 38 slovenskih šolah ni nobenega priseljenca, v nekaterih šolah je delež priseljencev več kot 37-odstoten, v nekaterih oddelkih pa jih je več kot polovica, kar predvsem zaradi jezikovnih težav otežkoča vzgojno-izobraževalni proces, je povedal Logaj. Kakšne rešitve vidi, si oglejte v videu na vrhu članka. Med drugim je predlagal zaposlitev dodatnega kadra, ki ni nujno, da so učitelji, ker teh ni. Za to bi zagotovili kohezijska sredstva, je povedal. Na posnetku govori tudi o romski problematiki v šolstvu – problemih neobiskovanja pouka, vzgojni problematiki in nesprejemanju teh učencev v okolju – ter o možnih rešitvah.

Zlorabe pri šolarjih z odločbami?

Pri delu z nadarjenimi učenci sta po Logajevih besedah med drugim pomembna udejanjanje koncepta dela z nadarjenimi, ki ga trenutno preizkušajo v 27 vrtcih in šolah, in normativna ureditev tega področja. Za delo z nadarjenimi učenci bo po mnenju kandidata deloma uspešno poskrbel razširjeni program, ki v času po rednem pouku ponuja različne dejavnosti. V razširjenem programu naj bi bila zagotovljena tudi dodatna pomoč učencem, ki jo potrebujejo. “Dodal bi, da nam je iz šolskega sistema izpadla medvrstniška pomoč, ki smo jo poznali v preteklosti in ima svoje vzgojne učinke. Prepričan sem, da je nujno spodbuditi šole, da znova zaživi,” je povedal.

Pri tistih učencih, ki potrebujejo dodatno podporo, pa se je med drugim zavzel za dosledno izvajanje petstopenjskega modela pomoči ter za spremembo zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami.

Otrok, ki imajo odločbe, je vse več. Usmerjanje je namenjeno otrokom s posebnimi potrebami, ki za uspešno vključevanje v proces vzgoje in izobraževanja potrebujejo ustrezne programe in oblike pomoči. “Tu se postavi tudi vprašanje 10 odstotkov prednosti pri vpisu za tiste, ki imajo odločbo o usmeritvi in obiskujejo programe s prilagojenim izvajanjem. Če uspemo udejaniti korektno in dovolj dobro pomoč za premagovanje ovir in primanjkljajev, potem tega bonusa 10 odstotkov verjetno ne potrebujemo,” je prepričan Logaj. Opozoril je še na podatek, da 17 odstotkov teh otrok dobi odločbo šele v 9. razredu, pred vpisom v srednjo šolo in dejal, da gre pri velikem deležu teh odločb za zlorabo sistema.

Opozoril je na dolge čakalne vrste v svetovalnih centrih za otroke in mladino. O pomanjkanju kadra za dodatno strokovno pomoč Logaj meni, da bi lahko vrzeli odpravili z usposabljanjem učiteljev.

Pomanjkanje učiteljev in slabe plače

Napovedal je tudi spremembe pravilnika o preverjanju in ocenjevanju znanja. “Mislim, da bo treba spremeniti že strukturo tega dokumenta in določiti, kaj so pravice in obveznosti učencev oziroma dijakov, kaj so pravice in obveznosti učiteljev in pravice in obveznosti staršev, ki pogosto tudi neupravičeno pritiskajo na rešitve pri pouku in na ta način tudi krnijo avtonomijo profesionalnega dela učiteljev,” je dejal Logaj.

O zaostritvi pogojev za šolanje na domu je dejal, da “ne bi govoril o zaostritvi, ampak o ustrezni ureditvi, ki jo podpiram”.

Logaj se bo moral na resorju, ki ga bo prevzel, spopasti s pomanjkanjem učiteljskega kadra. Opozoril je, da se letno približno 2100 dijakov vpiše na pedagoške študijske programe, diplomira pa jih le 650. Kot minister bo predlagal povečanje sredstev za štipendije za pedagoške študije. Zavzel bi se tudi za to, da bi imeli mladi učitelji prednost pri pridobivanju neprofitnih stanovanj.

učenki — Fotografija je simbolična (Foto: Žiga Živulovič jr./BOBO)

V Sindikatu vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije (Sviz) so člane odbora pozvali, naj pri Vinku Logaju preverijo tudi, s katerimi ukrepi namerava zaustaviti nadaljnje poglabljanje kadrovske krize.

Logaj se je zavzel se za urejanje plačnega sistema. “Verjetno je odveč poudarjati, da sedanje prenizke plače na vseh segmentih vzgoje in izobraževanja niso motivator za zaposlovanje v šolskem prostoru. V dialogu s socialnimi partnerji se bom v primeru imenovanja za ministra zagotovo močno angažiral pri nadaljnjih dogovorih za ustrezne umestitve delavcev na področju vzgoje in izobraževanja v plačne razrede,” je napovedal.

Kandidata so vprašali tudi o digitalnih napravah v šolah. “Mislim, da v tej dobi ni mogoče popolnoma prepovedati digitalnih naprav v šolah, je pa vprašanje regulacije, na kakšen način in kdaj se lahko uporabljajo,” je povedal. Na vprašanje o nasilju in objavljanju takih vsebin je dejal, da se bo o tem posvetoval s strokovnjaki.

Logaj odgovarjal na očitke

Med sejo je prišlo do manjšega spora med poslanko SDS Alenko Helbl in predsednico odbora, poslanko Svobode Mirjam Bon Klanjšček. Helbl je začela naštevati očitke na Logajev račun, o katerih so v zadnjem času pisali mediji, Bon pa ji je dejala, da to niso vprašanja o šolstvu, ampak da le bere navedbe ‘tega trobila in onega trobila’. “Iz nas delaš bebce, Alenka, kot da ne znamo čitat,” ji je dejala in opozorila, da ji bo vzela besedo. Helbl jo je vprašala, “od kod taka panika”, Bon pa “da ni nič panike, ni panike, zakaj panika”. Nato se je oglasila še poslanka SDS Alenka Jeraj in dejala, da lahko na zaslišanjih poslanci kandidate za ministre sprašujejo, kar se jim zdi pomembno.

Več v spodnjem videu.

Helbl je med drugim vprašala o očitku, da je Logaj za prenovo stavbe zavoda za šolstvo na Poljanski cesti v Ljubljani najel podjetje svojega prijatelja, ki je za to delo prejel 313 tisoč evrov, nato pa še za nedoločen čas zaposlil njegovo hčerko. Vprašala ga je tudi o domnevnih nepravilnostih pri imenovanju direktorja zavoda in mobingu.

“Sem žalosten in razočaran, da se v medijih piše na lažniv način o tragičnih zgodbah kolegov in se mi zdi v veliki meri tudi neetično. V celoti zavračam očitke,” je dejal Logaj in povedal, da ni na zavodu zaposlen noben sorodnik direktorja podjetja, ki je prenavljalo zgradbo, da pa imajo ljudje, ki niso sorodniki, včasih enake priimke. Poudaril je, da je bilo vse skladno z zakonom o javnem naročanju, o domnevnem mobingu pa, da v postopku ta ni bil ugotovljen.

Helbl je spraševala tudi o tem, ali je Logaj zdaj upokojenec. “Danes sem upokojenec, od 1. oktobra. V primeru, da bom imenovan za ministra, bom ta del zamrznil, tako kot pravi zakonodaja,” je zatrdil.