Medtem ko pristojni napovedujejo reformo šolstva, ravnatelji opozarjajo, da je eno področij, ki zares potrebuje prevetritev, šolanje na domu. Ta možnost je bila sprva namenjena vrhunskim športnikom ali umetnikom ter otrokom staršev, ki dlje časa delajo v tujini ali pa gredo na daljše potovanje. Med epidemijo pa se je izobraževanje na domu zaradi nestrinjanja staršev s protikoronskimi ukrepi razširilo. Na ministrstvu so takrat napovedali, da bodo šolanje na domu preučili. Kaj je pokazala analiza? Ali otroci na ta način dobijo ustrezno in enakovredno znanje? In zakaj imajo šole težave pri vračanju učencev v šolsko okolje?
Med epidemijo covida-19, ko so šolanje osnovnošolcev po vrnitvi v šolske klopi zaznamovali ukrepi, kot so nošenje maske, razkuževanje in obvezno testiranje, se je močno razširilo šolanje na domu. V šolskem letu 2021/2022 se je na domu izobraževalo 1.613 učenk in učencev.
Na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport so takrat zapisali, da je slovenski šolski sistem utemeljen na izobraževanju v prostorih šol, šolanje na domu pa je ukrep, predviden kot začasni, za primere izjemnih osebnih okoliščin. Napovedali so, da bodo na podlagi podatkov, zbranih v šolskem letu 2021/22, izvedli strokovno študijo dosedanjega izobraževanja na domu. Pri študiji naj bi sodeloval zavod za šolstvo, po napovedih pa naj bi ministrica Simona Kustec za strokovno oceno in priporočila zaprosila Strokovni svet za splošno izobraževanje. “Na podlagi ugotovitev in predlaganih ukrepov bo pripravljen predlog sprememb sistema izobraževanja na domu,” so zapisali septembra 2021.
Zdaj ko vlada napoveduje šolsko reformo, smo preverili, ali je bila študija izvedena in kakšni so njeni izsledki.
Polovica otrok ostala doma zaradi nestrinjanja staršev s protikoronskimi ukrepi
“V dogovoru z ministrstvom za vzgojo in izobraževanje študija o izobraževanju na domu ni bila izvedena, opravljena pa je bila analiza,” so nam odgovorili na zavodu za šolstvo. V analizi so pregledali podatke o izobraževanju na domu v nekaterih drugih evropskih državah in podatke, ki so jih posredovale šole, na katere so bili vpisani učenci, ki so se šolali na domu.
Število učencev, ki se izobražujejo na domu, beležijo od leta 2004, najbolj občutno pa se je število povečalo v šolskem letu 2020/21. Starši morajo šolo o otrokovem šolanju na domu obvestiti do začetka šolskega leta, a pri tem niso dolžni navesti razloga.
Po podatkih šol, vključenih v raziskavo, se je polovica staršev za izobraževanje na domu odločila zaradi nestrinjanja staršev s protikoronskimi ukrepi, kot so nošenje mask, PCT-pogoj, razkuževanje, oziroma strahu pred okužbo s koronavirusom. “Določena populacija staršev ukrepov ni sprejela oziroma so se jim zdeli v tolikšni meri nesprejemljivi, da so se odločili za možnost izobraževanja svojih otrok na domu,” ugotavljajo na zavodu in dodajajo, da to velja za šolski leti 2020/21 in 2021/22.
Med drugimi razlogi izstopajo potovanja družine v tujino ter službe, ki jo starši opravljajo na različnih krajih po Sloveniji ali v tujini. Sledijo razlogi, povezani z obiskovanjem pouka pri zasebnih izvajalcih, katerih programi niso javnoveljavni, in obiskovanje zasebnih šol, ki niso vpisane v razvid izvajalcev javno veljavnih izobraževalnih programov. Na domu se izobražujejo tudi nekateri učenci s posebnimi potrebami in učenci, katerih starši menijo, da bodo uspešnejši, če se bodo šolali na domu.
Kot vzrok za izobraževanje na domu so nekateri starši navajali nezaupanje v šolski sistem. Nekateri otroci se na domu šolajo, ker ne govorijo slovenskega jezika, družine pa v Sloveniji bivajo začasno. Nekaj, vendar manj, je učencev z zdravstvenimi težavami, ki niso povezane s covidom, učenci, ki imajo težave z vedenjem in primerno socializacijo, ter romski učenci.
Šolanje na domu je mogoče zaključiti brez doseženih standardov iz naravoslovnih predmetov
Ob koncu leta morajo učenci, ki se izobražujejo na domu, opraviti izpite. “Z izobraževanjem na domu mora učenec pridobiti vsaj enakovreden izobrazbeni standard, kot se zagotavlja v obveznem programu javne šole,” so poudarili na zavodu za šolstvo. “Pregled opravljenih izpitov je pokazal, da se na večini šol izpiti opravljajo v skladu z zakonodajo. Ugotovili smo, da se na nekaterih šolah izpiti niso opravljali oziroma da se vsi učenci, ki so se izobraževali na domu, niso udeležili izpitov.” Če učenec izpita ne opravi, se mora naslednje šolsko leto vrniti v šolske klopi.
Učenci dokazujejo znanje le določenih predmetov. Učenci 1. vzgojno-izobraževalnega obdobja opravljajo izpite iz slovenščine in matematike, učenci 2. vzgojno-izobraževalnega obdobja pa iz slovenščine, matematike ter prvega tujega jezika.
Pri učencih 7., 8. in 9. razreda se preverja znanje šestih določenih predmetov ter vsaj enega naravoslovnega in družboslovnega predmeta ter predmeta s področja umetnosti. Izmed družboslovnih predmetov so učenci najpogosteje izbirali geografijo, izmed naravoslovnih biologijo, izmed predmetov umetnosti pa likovno umetnost. “Glede na število in izbor predmetov se je izkazalo, da učenci lahko zaključijo osnovnošolsko izobraževanje brez doseženih standardov iz naravoslovnih predmetov,” so zapisali na zavodu.
Tretjina šol zaznala težave pri vračanju učencev v šolo
Na polovici šol, vključenih v vzorec, so nekateri učenci prekinili izobraževanje na domu in se v naslednjem šolskem letu vrnili v šolo. S ponovnim vključevanjem v izobraževanje na šoli polovica učencev ni imela večjih težav, večje težave pa so zaznali na tretjini šol. Predvsem so šole navajale težave na socialnem področju, kot je vključevanje otroka v skupino, težave na kognitivnem področju (težave pri doseganju standardov znanja) ter težave na vedenjskem področju. Na šolah so pri nekaterih učencih opazili tudi slabše zmožnosti ali celo nezmožnost ponovnega prilagajanja na šolski red.
Ravnatelji šol, vključenih v analizo, so izpostavili, da so trenutne zakonske rešitve v nekaterih točkah nejasne. Zaradi tega so šole razvile zelo različne prakse. “Ker je bilo nejasnosti o izobraževanju na domu v lanskem šolskem letu zelo veliko, število učencev, ki se izobražujejo na domu, pa je bilo večje kot prejšnja leta, je ministrstvo oblikovalo okrožnico z natančnejšimi navodili in jo 19. novembra 2021 poslalo ravnateljem. Dodatno obvestilo s pojasnili o možnostih izpisa učencev iz javne ali zasebne šole so osnovne šole prejele 15. maja 2022,” so zapisali za na zavodu.
Analiza stanja o izobraževanju na domu, ki so jo oblikovali tudi s pomočjo odgovorov ravnateljev, je pokazala jasno potrebo po dopolnitvi zakonodajnih določil ter oblikovanju dodatnih meril in omejitev na področju izobraževanja na domu, ugotavljajo na zavodu za šolstvo.
Kako izobraževanje na domu poteka v tujini?
V sklopu analize so na zavodu za šolstvo pregledali tudi prakse izobraževanja na domu v tujini. Nekatere evropske države izobraževanja na domu ne omogočajo. V drugih je možnost izobraževanja na domu pogojena s soglasjem oz. dovoljenjem pristojnih institucij na državni ali regionalni ravni. V nekaterih državah morajo starši obrazloženi vlogi, ki jo pošljejo na pristojno ministrstvo oziroma pristojno agencijo, priložiti tudi dokazila in odločbo zdravniške stroke. Spet tretje pa predvidevajo izobraževanje na domu zgolj na podlagi dovoljenja ravnatelja ali sveta šole.
Pri nas za starše, ki želijo svoje otroke izobraževati na domu, ni določenih pogojev, kot sta stopnja ali smer izobrazbe. Ponekod v tujini so se odločili za drugačen pristop in možnost izobraževanja na domu dovoljujejo le, ko izvajalec izobraževanja na domu dosega formalno predpisano pedagoško izobrazbo, kar preverijo pristojne institucije. Ponekod je za izvajalca predpisana zgolj minimalna stopnja izobrazbe.
V skoraj vseh evropskih državah učence, ki se šolajo na domu, spremljajo, načini tega pa so različni. Najpogostejši način je preverjanje z izpiti. Če učenci, ki se izobražujejo na domu, ne dosežejo predpisanih minimalnih standardov znanja, se morajo v večini držav vrniti v šolo. V večini držav se preverjanje doseženih standardov znanja opravi ob koncu šolskega leta. Preverjanje znanja in izpite v večini držav učenci opravljajo na šoli, v nekaterih državah pa izpite opravijo tudi na pristojnih institucijah.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!