Oglaševanje

Katarina Bervar Sternad bo nova predsednica KPK: "Prevečkrat slišimo, da je ta institucija brezzobi tiger"

Luka Mlakar
18. feb 2026. 12:38
Katarina Bervar Sternad
Nova predsednica KPK Katarina Bervar Sternad | Foto: Žiga Živulović jr./F. A. Bobo

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je za novo predsednico KPK imenovala pravnico in direktorico PIC – Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarino Bervar Sternad. Ta se je danes dopoldne predstavila v predsedniški palači. Poudarila je, da je KPK v dobri kondiciji, a je dodala, da prevečkrat slišimo ocene, da je ta institucija brezzobi tiger. Bervar Sternad bo šestletni mandat na čelu KPK nastopila prvega aprila.

Oglaševanje

"Za to kandidaturo sem se odločila, ker menim, da v državi, kjer obstaja korupcija, človekove pravice niso za vse enake," je na današnji predstavitvi strategije in vizije razvoja komisije za preprečevanje korupcije (KPK) v naslednjem mandatu navedla Katarine Bervar Sternad.

Kot je dejala, mora KPK pri svojem delovanju zasledovati cilj, da lahko vsi državljani uživajo enake pravice, da so javna sredstva porabljena na transparenten način in da so nosilci javnih funkcij odgovorni za svoja ravnanja.

Izpostavila je, da je KPK v dobri kondiciji, a da se prevečkrat slišijo ocene, da je ta institucija brezzobi tiger. "To do neke mere drži. Tudi mednarodne institucije nas opozarjajo na to, da je potrebna večja učinkovitost na področju sankcioniranja. Tukaj govorimo zlasti o ugotovitvah glede kršitve integritete, jasnejši razmejitvi pristojnosti in krepitvi neodvisnosti," je poudarila Bervar Sternad.

Bervar Sternad: Odgovornost politike je, da zavzame primerna stališča in spoštuje odločitve KPK

V svoji predstavitvi strategije vizije razvoja KPK v naslednjem mandatu je poudarila, da je Slovenija na indeksu zaznave korupcije (CPI) lani zdrsnila za dve točki in da je raziskava Eurobarometra iz leta 2024 pokazala, da kar 95 odstotkov anketirancev v Sloveniji meni, da je korupcija v naši državi razširjena.

"Tukaj se začne razmislek, kako nadgraditi delovanje institucije, da bo v očeh ljudi predstavljala tisto, za kar je ustanovljena, da bo torej varovala javni interes, javno dobro, javno premoženja, s tem pa seveda tudi človekove pravice v tej državi," je dejala Bervar Sternad.

Poudarila je, da že nekaj časa opažajo, da ugotovitve o kršitvah ali priporočila KPK v javnosti ne odzvanjajo tako, kot bi si želeli. "To ni začetek procesa nekih sprememb, ampak praviloma tišine. To zagotovo ni v interesu komisije in vseh drugih institucij," je navedla Bervar Sternad.

Katarina Bervar Sternad
Nova predsednica KPK Katarina Bervar Sternad | Foto: Žiga Živulović Jr./F. A. Bobo / Žiga Živulović jr. /Bobo

Izpostavila je potrebo po krepitvi normativnega okvira za delovanje KPK, pa tudi po nadgradnji zakona o zaščiti prijaviteljev. V predstavitvi se je dotaknila tudi področja javnega naročanja in upravljanja javnega premoženja, kjer je po njeni oceni "veliko vrzeli in tveganj, ki jih je treba nasloviti in odpravljati".

Na vprašanje, kako se zoperstaviti politizaciji KPK, predvsem kadar se v postopkih znajdejo politiki, pa je odgovorila, da mora KPK nenehno skrbeti, da ves čas deluje strokovno, zakonito in da se izogiba vsakršnemu videzu pristranskosti.

"Na drugi strani pa je seveda tudi odgovornost politike, da do delovanja in ravnanja komisije zavzame primerna stališča in da spoštuje njene odločitve, ko pa meni, da potrebuje pravna sredstva, pa jih uporabi. Ko bo razmejitev in spoštovanje institucij boljše, bo tudi pritisk politike manjši oziroma upam, da ga ne bo," je dejala Bervar Sternad.

Predsednica je Bervar Sternad želela videti že na mestu varuhinje človekovih pravic

Po današnji javni predstavitvi kandidatke je predsednica republike Nataša Pirc Musar Katarino Bervar Sternad že imenovala za novo predsednico KPK. Ukaz o njenem imenovanju bo objavljen v naslednji številki Uradnega lista, funkcijo pa bo nastopila prvega aprila. Na čelu KPK bo nasledila Roberta Šumija.

Spomnimo, na prvi razpis predsednice za mesto predsednika KPK so prispele tri prijave. Oddal jo je tudi Šumi, kandidacijska komisija pa je njega in vodjo službe za operativo KPK Katjo Mihelič Sušnik ocenila kot zelo primerna kandidata. A se je predsednica nato odločila za ponovitev razpisa.

Kot je pojasnila, želi s ponovitvijo razpisa k prijavi spodbuditi širši krog neodvisnih in vrhunsko strokovno usposobljenih kandidatov. Na drugi razpis je prispelo pet prijav, kandidacijska komisija je ugotovila, da zakonsko predpisane pogoje izpolnjujejo štiri.

Nataša Pirc Musar
Predsednica republike Nataša Pirc Musar | Foto: Žiga Živulović jr./F.A.BOBO

Kot zelo primerna kandidata je poleg Bervar Sternad ocenila še Denisa Stroliga, ki je trenutno direktor Uradnega lista. V nekaterih medijih so se nato pojavili očitki, da naj bi bila oba kandidata prijateljsko, v preteklosti pa tudi poslovno povezana z Natašo Pirc Musar.

Predsednica je te navedbe zavrnila. V nedeljo je v pogovoru za TVS dejala, da sicer pozna oba kandidata, a da niso ne družinski ne osebni prijatelji. Kot je znano, je bila Bervar Sternad tudi predsedničina favoritinja za varuhinjo človekovih pravic, a je Pirc Musar na to mesto ni predlagala, ker ne bi dobila zadostne podpore za izvolitev.

Za svoje delo in prispevke prejela več nagrad

Katarina Bervar Sternad je univerzitetna diplomirana pravnica, z dobrim poznavanjem ustavnega, upravnega, kazenskega in mednarodnega prava, so zapisali v uradu predsednice republike. Od leta 2004 vodi PIC - Pravni center za varstvo človekovih pravic in okolja. Njeno strokovno delo je osredotočeno na vladavino prava, temeljne pravice, transparentnost in odgovornost nosilcev javnih funkcij.

Začetki njenega delovanja segajo na področje brezplačne pravne pomoči, ki jo je prek svetovanj in zastopanj v okviru PIC nudila osebam s posebnimi potrebami, ranljivim posameznikom in skupinam. PIC je bil tudi eden od organizatorjev kampanje referenduma o vodah, v času največje zdravstvene krize pa je skupaj z več nevladnimi organizacijami ustanovil Pravno mrežo za varstvo demokracije.

Bervar Sternad je članica medresorske komisije za človekove pravice ter drugih svetovalnih in delovnih teles vlade. Sistematično se ukvarja s spremljanjem skladnosti zakonodaje in njene dejanske uporabe v praksi, aktivno sodeluje tudi v zakonodajnih postopkih in zagovorniških procesih, kjer si prizadeva za krepitev integritete javnih institucij, so navedli v uradu predsednice. Kot nacionalna poročevalka in pravna strokovnjakinja je sodelovala v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji.

Za svoje prispevke je leta 2023 prejela priznanje predsednice republike, leta 2022 pa je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije tudi prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. (STA)

Teme

Kakšno je tvoje mnenje o tem?

Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje

Spremljajte nas tudi na družbenih omrežjih