Katastrofa, kakršne slovensko kmetijstvo ne pomni: "Lahko le štejemo poginule živali"

Slovenski ovčerejci se soočajo s katastrofo, kakršne ne pomnijo. Ovce množično zbolevajo za boleznijo modrikastega jezika, za katero ni učinkovitega zdravila. Nekaterim rejcem je poginila že več kot tretjina živali, še posebej ogrožene so slovenske avtohtone pasme. Državne službe ne zmorejo dovolj hitro odvažati trupel poginulih ovc, rejci pa se bojijo, da bi to lahko povzročilo izbruh še drugih bolezni.

Poginilo že več deset tisoč ovc

V Sloveniji je po podatkih statističnega urada lani živelo okrog 117.000 ovc, letos pa se je število že drastično zmanjšalo.

"Od 120 ovc iz moje črede jih je v zadnjih tednih poginilo 36, poleg njih pa še štirje jagenjčki, več je bilo tudi abortusov in mrtvorojenih jagnjet," razmere po okužbi opisuje Roman Savšek iz Zasavja, predsednik Zveze društev rejcev drobnice Slovenije.

"Ves čas me kličejo rejci, stanje je zares alarmantno. Tropi padajo eden za drugim, ponekod so izgubili že 40 ali celo 50 odstotkov črede," pravi in dodaja, da česa tako hudega slovenski kmetje ne pomnijo.

Prvi primer bolezni modrikastega jezika so v Sloveniji potrdili letos februarja, in sicer sev 4. Nevarnejši sev 8, ki zdaj kosi med slovenskimi ovcami, pa so prvič zaznali julija na območju Ilirske Bistrice.

Po uradnih podatkih ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so do včeraj prisotnost bolezni potrdili na 73 kmetijah, od tega je 49 obratov z drobnico in 24 obratov z govedom. Rejci pravijo, da je okuženih precej več, kot kažejo uradni podatki, saj da uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR) v zadnjih tednih ni jemala vzorcev in jih testirala. Eden od rejcev, ki je želel ostati neimenovan, je dejal, da je "samo na naši planini 70 rejcev z okužbo".

V Sloveniji je okrog 8.000 rejcev drobnice, od katerih imajo sicer nekateri le po nekaj živali. Savšek ocenjuje, da je poginilo že od 20 do 30 tisoč ovc, uradnih številk (še) ni.

"Nič ne pomaga"

V Sloveniji letos zbolevajo tako ovce kot krave. Za slednje je bolezen redkeje smrtonosna, povzroča pa gospodarsko škodo, ker v času prebolevanja dajejo manj mleka.

Savšek je prve simptome pri ovcah na svoji kmetiji opazil v začetku avgusta. Bolezen je podobna gripi: živali dobijo vročino, teče jim iz nosa, oslabijo, bolijo jih mišice in sklepi, zaradi česar težko hodijo. V akutni obliki se pojavi tudi modrikast jezik. Živali postajajo neješče, po ustih se jim pojavijo razjede, odpornost jim pade, ovce pa nato pogosto pokonča druga bolezen.

Za bolezen modrikastega jezika ni zdravila, obolelim pomagajo s podpornim zdravljenjem in občasno z antibiotiki, ki preprečijo razvoj bakterijskih okužb. UVHVVR svetuje uporabo repelentov in druge zaščitne ukrepe, ki odganjajo mušice prenašalke.

Da to žal ne učinkuje, pa pravi Savšek. "Stare, mlade, jagenjčki ... bolezen ne izbira. Upoštevali smo vse nasvete stroke, prešpricali hlev s preparati od stropa do tal, tretirali živali, dodajamo vitamine v hrano, vse smo naredili ... ampak nič ne pomaga. Lahko samo štejemo in pobiramo kadavre. Totalna nemoč," opisuje rejec avtohtone oplemenjene jezersko-solčavske pasme ovc. Lani je lani za polovico zmanjšal svojo čredo, kar pomeni, da so živali v dobri kondiciji in razmeroma mlade, a so kljub temu zbolele in poginjajo.

Ogrožene so tudi druge avtohtone slovenske pasme, kot sta belokranjska in istrska pramenka.

Higienske službe kolapsirale

Sestanek rejcev in pristojnih državnih služb je bil šele pretekli torek, kljub temu da so po besedah Savška za srečanje z ministrico zaprosili že pred časom.

Velik problem ob tako številnih poginih je odvoz kadavrov. "Poginule živali ležijo na kmetijskih gospodarstvih po 5, 6, 7 dni, to razpada, trenutno je vreme toplo, na kmetijah so mačke, muhe in druge živali ... " razlaga Savšek. "Bojimo se izbruha kakšne druge bolezni, ki bi se lahko prenesla tudi na ljudi," opozarja.

Državna veterinarsko higienska služba (VHS) situacijo rešuje s povečanimi obremenitvami veterinarskih higienikov ter prerazporejanjem osebja in vozil na prizadeta območja, a kljub temu prihaja do zamikov, so po omenjenem sestanku sporočili z ministrstva in dodali, da bodo zaradi težav pri zbiranju trupel poginulih živali na najbolj prizadetih območjih nameščeni kontejnerji za zbiranje kadavrov, kar bo omogočilo hitrejši odvoz s prizadetih kmetij.

V reševanje položaja so se vključili državno podjetje Koto in komunalna podjetja, tako da se bodo na kritičnih območjih vzpostavila zbirna mesta za zbiranje trupel poginulih živali. Na njih bo tudi oprema za čiščenje in razkuževanje vozil, so v torek napovedali na MKGP, včeraj pa sporočili, da so "kontejnerji že nameščeni oziroma se na nekaterih lokacijah še nameščajo".

Delež odvozov trupel je 5- do 7-krat večji kot v enakem obdobju lani, so dodali. Savšek pravi, da gre za izredne razmere in da so upravi predlagali celo, naj vpokliče vojsko, ki bi odvažala poginule živali.

Cepljenje bo, a prepozno za obolele

"Kot kaže, nam bo bolezen zdesetkala to kar pomembno panogo slovenskega kmetijstva," ocenjuje predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Jože Podgoršek. "Pogrešamo akcijski načrt za obvladovanje bolezni, čeprav je res, da trenutno verjetno ni ukrepa, ki bi lahko obrnil smer za to sezono, saj je epidemija modrikastega jezika po celi Evropi," dodaja.

Pozimi in spomladi je UVHVVR ponujala cepivo, a je bilo zanimanja med rejci malo. V trenutni situaciji tudi cepljenje ne bi pomagalo, saj je bilo na voljo cepivo za sev 4, medtem ko zdaj razsaja sev 8. Za letošnjo sezono rešitve ni, saj so živali večinoma že okužene, imunost pa običajno nastopi 3-4 tedne po cepljenju.

Prihodnjo sezono bo cepljenje obvezno za vse slovenske ovce in krave. Država bo financirala cepivo, rejci pa cepljenje, kar stane okrog 4 evre na žival. Kot pravijo na MKGP, je cepljenje smiselno v fazi neaktivnosti vektorjev (omenjenih krvosesnih mušic), okvirno od srede decembra do aprila.

"Brez resnega obveznega cepljenja ne bomo obvladali bolezni. Če bi cepili samo ovce, bi se bolezen nanje razširila s krav, zato je treba cepiti vse," pojasnjuje Podgoršek.

Nujna pomoč

Drobnico pogosto redijo na gorskih kmetijah, na težko dostopnih krajih, kjer so pogoji dela zahtevni. "Družine, ki živijo od reje ovc, bodo brez pomoči države postale socialni problem," opozarja Savšek. "Če ovca pogine, ne izgubimo le nje, ampak za dve leti prirastka oziroma jagnjet - ekonomike tako ni več, ovc pa ne boš mogel nabaviti, saj jih nikjer ne bo," dodaja.

Rejci zato kličejo na pomoč državo. Na MKGP trenutno preučujejo različne možnosti ukrepanja v okviru intervencij skupne kmetijske politike in možnosti zagotavljanja finančne pomoči rejcem.

Kot pravijo, lahko rejci drobnice Agenciji za kmetijske trge in razvoj podeželja sporočijo primer višje sile ali izjemnih okoliščin, za katerega šteje tudi množičen izbruh živalskih bolezni. Na spletu bodo objavili podrobna navodila glede postopka javljanja višje sile, so napovedali. Navodila bodo vključevala tudi rejce goveda.

Pri bolezni modrikastega jezika pa ne gre pa le za gospodarsko škodo. "Težko je opisati, kaj pomeni, ko začne pred tvojimi očmi umirati plemenska žival, za katero si skrbel leta, jo negoval, bil ponosen nanjo, v njej videl prihodnost in vanjo vložil nešteto ur ljubezni in odrekanja," je svoje občutke na Facebooku delil eden od ovčerejcev. "Naša ljubezen do živali je brezmejna, a narava je včasih neusmiljena. To je najtežja preizkušnja, ki jo lahko doživi rejec – gledati, kako propada delo tvojega življenja, pri tem pa ne moreš storiti skoraj nič," je opisal nemoč, ki jo te dni doživljajo na marsikateri slovenski kmetiji.

V spodnji objavi pa je eden od rejcev delil pozitivno zgodbo in nekaj nasvetov v boju z boleznijo – kljub temu da je bila hudo bolna, je njegova ovca Agata ozdravela.

N1 PODKAST S SUZANO LOVEC: "Živimo vsak dan"