Menu Item
Narava je po zimi oživela, na plan so prilezle številne žuželke, pa tudi pajki. Veste, kateri od njih so strupeni, kakšni so simptomi ob ugrizu in kdaj obiskati zdravnika? Kako prepoznati ugriz črne vdove, ki je zelo razširjena na Hrvaškem? O tem smo se pogovarjali z arahnologom in strokovnjakinjo iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo.
Dr. Matjaž Gregorič z Biološkega inštituta Jovana Hadžija ZRC SAZU je za N1 pojasnil, da so prav vsi pajki pri nas strupeni, a jih ima večina prešibke strupnike oziroma čeljust, da bi lahko predrli človeško kožo. “Za najbolj strupene veljajo dolgonogi vrečasti pajki (rod Cheiracanthium), ki jih najdemo po vsej Sloveniji, pogosto pridejo tudi v naše domove, predvsem vrsta Cheiracanthium elegans.”
Največji med njimi so Cheiracanthium punctorium oziroma rumeni pajki, ki jih lahko po Gregoričevih besedah srečamo predvsem na nepokošenih kraških travnikih.
Tanja Varl Turk, dr. med., iz Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo je ob tem dodala, da omenjenega pajka, ki je tujerodna vrsta, zaradi turizma in uvoza dobrin z drugih koncev sveta pri nas srečujemo vse pogosteje.
“Ugrizi rumenega pajka so izrazito boleči, bolniki ugriz največkrat primerjajo s sršenovim pikom. Klinična slika obsega predvsem bolečine, rdečino in oteklino na mestu ugriza. Lahko se vnamejo področne mezgovnice in bezgavke s klinično sliko rdečine in bolečine v poteku prizadete limfne žile.”
Varl Turk je razložila, da poleg lokalnih znakov ugriza bolniki večkrat poročajo tudi o znakih nevrotoksičnosti, torej o odrevenelosti, omrtvičenju in paresteziji. “V literaturi je opisan tudi možen razvoj sistemskih znakov, kot so slabost, bolečina v trebuhu, glavobol, alergijska reakcija, padec sistemskega tlaka in težko dihanje,” je opisala morebitne zaplete po ugrizu rumenega pajka.
Gregorič, ki je strokovnjak za pajke, je povedal, da je sicer seznanjen le z dvema nedavnima primeroma, ko je človek čutil ugriz tega pajka, ga ubil in shranil. “Pri prvem primeru je pajek ugriznil kmeta, bolečina je izginila po približno dveh urah. V drugem primeru pa je pri starejši gospe bolečina izginila v eni uri, vendar je še nekaj dni poročala o ‘čudnih občutkih’, a resnih zapletov menda ni bilo.”
Ob tem je opozoril, da zdravniki pri nas marsikatero reakcijo bolnika opredelijo kot ugriz pajka, “čeprav to v večini primerov ni res”.
Omembe vredne simptome je Varl Turk izpostavila še ob ugrizu pajka krogličarja oziroma lažne črne vdove, večjih predstavnikov križevcev, oba sogovornika pa sta omenila še ugriz velikih vrst iz družine pajkov volkcev.
“Gre za več sorodnih rodov, ki jih z navadnim imenom imenujemo tarantele – to so originalne tarantele in ne ptičji pajki, ki jih anglosaški svet zmotno imenuje za tarantele,” je opisal Gregorič.
Po njegovih besedah imajo strup, ki nekoliko razkraja tkivo in bi lahko na mestu ugriza povzročil nekrozo, a se sam s takim primerom še ni srečal. “Verjetno tudi zato, ker je s temi pajki sorazmerno težko priti v stik. Večino dneva namreč preživijo v luknjah v tleh. Tudi sicer je pri nas razširjena samo žarkasta tarantela oziroma Hogna radiata, za katero pa velja, da ni nevarna. Preostale velike vrste so razširjene po Mediteranu.”
Strokovnjak miri: Naši pajki nimajo močnega strupa
Gregorič miri, da je reakcija ob ugrizu prav vseh vrst pri nas precej mila in da je simptome najlažje blažiti podobno kot pike žuželk, kot so čebele in ose, mesto ugriza torej hladimo.
“Načelno se nam ne mudi k zdravniku, saj naši pajki nimajo močnega strupa, osebno tudi še nisem slišal, da bi strup naših pajkov izzval kakšne hujše alergije. Osebno bi rekel, da preventivno ni treba k zdravniku, seveda pa ob slabem počutju in nenavadnih simptomih, ne glede na izvor, k zdravniku vseeno gremo.”
Tudi Varl Turk je pojasnila, da je zdravljenje ugriza pajka simptomatsko, kar pomeni, da okončino, kamor nas je ugriznil, dvignemo, mesto ugriza hladimo, počivamo in vzamemo analgetik. “Tetanusna zaščita v primeru ugriza pajka v slovenskem okolju ni potrebna, prav tako ne antibiotično zdravljenje.”
Črne vdove na Hrvaškem: “Pod vsako klopjo avtocestnega postajališča, pod sedeži avtobusnih postaj …”
Če ugriza črne vdove pri nas zdravniki že več let niso zasledili, pa je drugače pri naših južnih sosedih. Stalne populacije črne vdove so namreč po Gregoričevih besedah vse do Umaga.
“Po pričevanju hrvaških kolegov so črne vdove ob obilnem letu na Hrvaškem praktično povsod, torej pod vsako klopjo avtocestnega postajališča, pod sedeži na avtobusnih postajah, po robnikih cest …” Kljub temu so ugrizi redki, saj črne vdove niso agresivne in ugriznejo le, “če jih dobesedno stisnemo”.
Pred dvema letoma so tako v splitsko bolnišnico sprejeli štiriletnega dečka, ki ga je ugriznila črna vdova. Hrvaški mediji so takrat poročali, da ga je pajek ugriznil med igro na vrtu vrtca v Kaštelih pri Splitu, da gre za ugriz črne vdove, pa so posumile vzgojiteljice, saj je štiriletnik tarnal o krčih in slabosti, opazile so tudi mesto ugriza. V bolnišnici je prejel protistrup in okreval.
Strupena je samo samica črne vdove, ki zraste do 15 milimetrov in ima na kroglastem zadku, ki je bleščeče črne barve, rdeče pike. Črna vdova se zadržuje skoraj samo v svoji pajčevini, ki si jo splete pet centimetrov nad tlemi v skalnih razpokah in kamnitih ogradah, lahko pa tudi v vdolbinah starih dreves. Pajčevino zapusti zelo redko, na primer ob močnem deževju ali ko si išče nov dom.
Gregorič je izpostavil, da se ugrizi vdov sicer pojavljajo pri kmetih, ki imajo nasade oljk, drevesa pa zalivajo s pomočjo sistema “kap na kap”. Gre za naluknjane cevi, kjer si ti pajki radi naredijo mrežo. “Nesrečen kmet pa jo včasih prime z roko in stisne ob cev,” je ponazoril.
Dejal je, da strup črne vdove deluje na živčne prenašalce. “Ugrizi črnih vdov so pogosto suhi ali vsebujejo malo strupa, saj je ta metabolno potraten. V primeru takega ugriza so simptomi lokalni, torej zgolj nekaj lokalne rdečice, otekline in bolečine.” Če pa črna vdova ugrizne s polno dozo strupa, pride do sistemskih simptomov, kar pomeni, da strup prizadene celoten sistem.
V nasprotju z njenim ugrizom, ki je skoraj neboleč in ga pogosto niti ne opazimo, pa so zelo boleče posledice njenega strupa, ki vsebuje nevrotoksin. “Povzroči hude bolečine in krče v mišicah, ki se od mesta ugriza širijo po vsem telesu. Lahko se razvijejo motnje zavesti, motnje srčnega ritma, odpoved dihanja, opisani so tudi smrtni primeri,” je povedala Varl Turk.
Gregorič je ob tem dodal, da načeloma ni velike nevarnosti, da bi človeka lahko spravila v smrtno nevarnost, razen če ugrizne majhnega otroka ali bolnika. A če potegnemo črto, je po Gregoričevih zagotovilih v Evropi strah pred pajki in njihovimi ugrizi povsem odveč. To je s številkami podkrepila tudi Varl Turk in dejala, da preko 24-urne toksikološke službe, ki jo opravljajo na Centru za zastrupitve, zaradi ugriza pajka in simptomov, prejmejo približno pet klicev letno.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!