Kdaj je čas za menjavo službe?

Bliža se novo leto, čas, ko se mnogi odločajo za pomembne življenjske spremembe, med njimi tudi za menjavo službe. December je po besedah Laure Smrekar, partnerke v kadrovski agenciji Competo, eno izmed tistih obdobij v letu, ko ljudje sprejemajo bolj konkretne odločitve, saj je to čas, ko "naredimo več samorefleksije". A kdaj je pravzaprav pravi trenutek za tako drzen korak?

Splošnega recepta za odločitev o menjavi zaposlitve ni, je za N1 poudarila Laura Smrekar. Razloge za takšno odločitev je razdelila v dva ključna sklopa.

V prvem sklopu razlogov za menjavo službe je Smrekar izpostavila občutek, da smo pri delu zašli v rutino, da se ne razvijamo več in stagniramo oziroma obstanemo v coni udobja. Ob tem je opozorila tudi na občutek posameznika, da znotraj organizacije nima več možnosti napredovanja ali prevzemanja dodatnih odgovornosti.

"To so večinoma razlogi, zaradi katerih ljudje začutijo, da je čas, da začnejo iskati nove karierne priložnosti v drugih okoljih. Želja po napredovanju, pa ne samo hierarhična, ampak tudi razvoju kot takem," dodaja.

Drugi sklop razlogov pa je po besedah Laure Smrekar povezan z odnosi z nadrejenimi in sodelavci oziroma s splošno klimo v delovnem okolju, kjer ti mehki dejavniki ne omogočajo dobrega počutja. "Ko se te stvari začnejo kopičiti, hkrati pa vemo, da se v strukturi organizacije ne bo nič spremenilo, se ljudje odločajo za odhod," je pojasnila.

V ospredje stopili "mehki" dejavniki

Prav pomen mehkih dejavnikov, kot sta občutek varnosti in kakovostno vodenje, pri katerem nadrejeni zaposlenega spodbuja k razvoju, je po mnenju Smrekar v ospredje stopil v času pandemije covida-19, ko so se pričakovanja zaposlenih močno spremenila.

Takrat je bila psihološka in čustvena varnost številnih postavljena pod vprašaj. "Če smo v tistem obdobju zaznali, da nadrejenim ni mar za naše počutje, psihološko varnost ali obremenitev z delom, se je začel krepiti občutek, da nas nihče ne dojema kot človeka, temveč zgolj kot številko," poudarja.

Prav v tem specifičnem času negotovosti, ko niti nismo vedeli, kako nevaren je virus, in so bili zato ljudje veliko bolj ranljivi, so se po njenih besedah začele dogajati večje spremembe, saj so se zaposleni med seboj primerjali in ugotavljali, da so v nekaterih okoljih za zaposlene bistveno bolje poskrbeli.

Ko se je gospodarstvo znova zagnalo, so se ljudje zato lažje in hitreje odločali za menjavo službe, saj so izgubili občutek pripadnosti podjetju – trend, ki po njenih besedah vztraja še danes.

Hkrati pa se je v tem obdobju uveljavilo hibridno delo oziroma delo od doma, ki so ga mnoga podjetja ohranila še danes. "Ljudje so takrat začutili, da jim ustreza ta kombinacija, da si lahko sami oblikujejo, kako delati, kaj delati. To danes številni kandidati v postopkih zaposlovanja postavljajo kot pogoj ali vsaj jasno izraženo željo," dodaja.

"Veliko je odvisno od faze življenja in generacije, ki ji pripadamo"

Na vprašanje, kakšno vlogo ima pri odločitvi za menjavo službe plača, je Laura Smrekar pojasnila, da je pomembno, da je ta konkurenčna, hkrati pa opozorila, da pri tem ne gre zanemariti starosti posameznika in okoliščin, v katerih živi.

Pri mlajših, ki se šele osamosvajajo in varčujejo za stanovanje ali avtomobil, je finančni vidik pogosto zelo pomemben in lahko po njenih besedah pretehta tudi druge dejavnike.

"Pri zrelejših generacijah, ki imajo za seboj 20 ali 30 let delovne dobe, družino in urejene osnovne finančne okoliščine, pa plača dostikrat ni odločilni dejavnik,"dodaja. "Veliko je odvisno od faze življenja in generacije, ki ji pripadamo, pa tudi od okoliščin, v katerih se znajdemo."

Kot pojasnjuje, lahko denimo nenadne življenjske spremembe, kot so smrt v družini, ločitev ali finančna stiska, pomen plače pri iskanju nove zaposlitve znova potisnejo v ospredje.

Na kaj morajo biti tisti, ki se odločajo za menjavo, pozorni?

Laura Smrekar pojasnjuje, da vsem, ki razmišljajo o menjavi službe, najprej svetuje, naj pri sebi jasno razčistijo razloge za takšno odločitev. "Da pogledajo, ali so vendarle stvari, ki jih motijo in se je o njih vredno pogovoriti z obstoječim delodajalcem, da se odpravijo."

Kot poudarja, gre včasih zgolj za pomanjkanje komunikacije ali za odsotnost poglobljenih pogovorov z nadrejenimi oziroma kadrovsko službo, zaradi česar se težave kljub možnostim za rešitev le še poglabljajo.

Če se posameznik kljub temu odloči, da je menjava službe prava rešitev, Smrekar izpostavlja pomen proaktivnega pristopa. Po njenih besedah ni dovolj zgolj spremljanje zaposlitvenih portalov, temveč se angažirati na različnih kanalih ter se aktivno pozanimati o potencialnih delodajalcih. "Potem pa seveda dobra priprava na zaposlitveni pogovor, znati izpostaviti lastne prednosti in dodane vrednosti. Se torej znati predstaviti tudi kot človek z vsemi svojimi prednostmi in slabostmi," dodaja.

Ob tem opozarja še na pomen vztrajnosti in potrpežljivosti ter na sprejemanje negativnih odgovorov, kot so zavrnitve delodajalcev, ki so po njenih besedah sestavni del iskanja nove zaposlitve. "Pomembno je, da se tega zavedamo in ne obupamo ter gremo pogumno naprej."