Menu Item
Pred političnim spopadom o demografskem skladu sta si koalicija in opoziciji edini le v tem, da demografski sklad ne odgovarja celostno na naraščajočo vrzel v pokojninski blagajni. In kaj zdaj? Kaj bodo storili, da pokojnine ne bodo še nižje? Predvsem pa: kdaj?
Tako blizu volitvam, kot smo, te bodo najkasneje prihodnje leto, nikoli ni dober čas, da se politiki postavi vprašanje, kdaj poskrbeti za stabilnost pokojnin. Kajti dejstvo je, da je to v resnici vprašanje, ki zahteva odgovor o resnem načrtu reform. Ne samo pokojninski.
Demografski sklad, o katerem bodo poslanci odločali jutri in o katerem se napoveduje tudi zakonodajni referendum, je samo še enkrat več pokazal, kako velika težava je iskanje rešitev za pokojninsko blagajno.
SDS: potrebna bo tudi pokojninska reforma
Kljub demografskemu skladu bo “v prihodnosti potrebna tudi pokojninska reforma“, pravijo v vladajoči stranki SDS. “Prepričani smo, da je za povečanje prihodkov v pokojninsko blagajno treba ustvariti nova delovna mesta in višje plače. Prav tako je potrebna tako davčna reforma kot reforma trga delovne sile, ki bosta omogočali večje prihodke v pokojninsko blagajno.“
Konkretneje o pokojninski reformi za zdaj še nič, a pred koncem tega mandata je tako in tako ne bo. Aktualna vladna posadka je v načrtu za odpornost in okrevanje zapisala obljubo Evropski uniji, da bo predlog zakona oblikovan v drugi polovici leta 2023. Torej v mandatu naslednje vlade.
- Minister za delo Janez Cigler Kralj pravi, da so se s strokovnjaki Evropske komisije in Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) že lotili postavljanja izhodišč in časovnih mejnikov za spremembe pokojninskega sistema v prihodnosti. “Glede na demografsko sliko in pričakovanja, kako se bo spreminjala v prihodnjih desetletjih, bomo gotovo morali izvesti neke prilagoditve,“ je dejal za Delo.
A na ministrstvu očitno razmišljajo predvsem o odvračanju ljudi od predčasnega upokojevanja. Na naše vprašanje, kakšne prilagoditve sistema je treba sprejeti, so namreč odgovorili, da je nujna prilagoditev parametrov za pridobitev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, saj slovenski sistem še vedno omogoča hitrejši odhod v upokojitev, kot pa je to določeno v drugih primerljivih državah.
V programu Nove Slovenije, ki ji pripada tudi minister za delo, je med drugim zapisano, da bi bilo treba zmanjšati vplačila iz bruto plač v ZPIZ, ta pa bi vsem zagotavljal plačo v višini praga tveganja revščine. Hkrati bi uvedli obvezno vplačevanje v drugi pokojninski steber, s katerim ZPIZ ne bi imel nič, pač pa bi ta denar upravljale komercialne zavarovalnice. Njihove projekcije tega modela kažejo relativno visoke pokojnine ter rešitev javnofinančnih problemov, vendar predvidevajo mnogo boljše razmerje med številom delavcev in upokojencev kot Evropska komisija in slovenski strokovnjaki za to področje.
Kdaj pokojninska reforma in kakšna, če na oblast pride opozicija?
Prejšnja vladna koalicija, ki jo je vodil Marjan Šarec, se je leta 2018 v koalicijski pogodbi zavezala, da bo primanjkljaj pokojninske blagajne odpravljala s postopnim dvigovanjem prispevne stopnje delodajalcev. V svojem dobro leto dni dolgem mandatu tega prejšnja vlada ni poskušala izpeljati, je pa pred nekaj tedni takšen predlog v parlamentarni postopek vložila Levica, ki je s Šarčevo koalicijo sodelovala kot zunanja partnerica. Predlog je padel na odboru za finance, kjer je dobil samo 4 glasove ter 9 proti.
V Levici pojasnjujejo, da je za primanjkljaje pokojninske blagajne krivo prav znižanje prispevne stopnje delodajalcev sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja. Če tega znižanja ne bi bilo, primanjkljaj ZPIZ nikdar ne bi presegel 622 milijonov evrov, po letu 2017 pa bi ZPIZ začel celo zaznavati presežke, so izračunali v Levici.
V odgovorih na naša vprašanja o težavah pokojninske blagajne so dvig prispevne stopnje za delodajalce omenili samo še Socialni demokrati. “Zaradi sprememb v načinu dela je treba razmisliti tudi o širitvi osnov in zavezancev za pokojninsko solidarnostno zavarovanje, ki se trenutno napaja le iz plačil za delo, ne pa tudi iz na primer kapitalskih dobičkov in dohodkov iz premoženja posameznikov,” so dodali.
Rešitve, ki jih za pokojninsko blagajno predlaga Lista Marjana Šarca, ne predvidevajo obremenjevanja lastnikov podjetij, prej nasprotno. Prejšnja vladajoča stranka ima namreč podoben načrt kot ekonomista Dušan Mramor in Jože Sambt, saj izpostavlja potrebo po mehkih ukrepih za zvišanje delovne aktivnosti ter investicijah za dvig produktivnosti. Z zadnjimi spoznanji omenjenih ekonomistov, da mehki ukrepi – prav zaradi povečevanja izdatkov v času Šarčeve vlade – ne bodo več dovolj, pa se LMŠ še ni soočil.
V Stranki Alenke Bratušek menijo, da bi bilo koristno, če bi imeli demografski sklad, ki bi bil drugačen od vladne ideje. Njegove prihodke bi na primer dopolnili s prihodki od prodaje naravnih bogastev, vode in lesa. Tudi v SAB poudarjajo nujnost dviga produktivnosti.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje