Menu Item
Od objektov, ki so jih lani uničili ali hudo poškodovali poplave in plazovi, jih bo zagotovo porušenih 258. Gre za hiše, eno večstanovanjsko stavbo in osem kmetij. Te objekte bo odkupila država, prvi lastniki si izplačila odškodnin lahko obetajo sredi novembra. Medtem občine pripravljajo zemljišča, ki jih bodo ti ljudje lahko odkupili.
Znana je dokončna usoda 343 objektov, ki so jih januarja letos evidentirali kot možne za odstranitev. Zaradi nevarnosti za življenje jih bo porušenih 258. Vlada je zanje že izdala ustrezne sklepe, nazadnje prejšnji teden za 128 objektov, od katerih jih je 116 na levem bregu Savinje v občinah Braslovče in Šmartno ob Paki, ostali pa v različnih občinah po državi. Na odločitev so se pritožili štirje lastniki iz Strug, ki nasprotujejo temu, da bi bile njihove hiše porušene.
“Za 85 objektov pa je stroka ocenila, da jih je možno na ustrezen način zavarovati,” je povedal vodja vladne službe za obnovo po poplavah in plazovih Boštjan Šefic. Te hiše ne bodo odstranjene, ampak jih bodo zavarovali z najprej začasnimi in nato trajnimi protipoplavnimi ukrepi. Kot so zagotovili na direkciji za vode, bodo poplavno zaščito okrog teh objektov urejali prednostno.
“Poleg teh pa so občine in direkcija za vode evidentirali še nekatere objekte, za katere menijo, da bi jih bilo primerno oceniti po istem postopku,” je dodal Šefic. Gre za še 74 objektov, ki jim grozijo poplave, plazovi ali erozija. Za približno polovico od teh je državna tehnična pisarna že pripravila strokovna mnenja, za drugo polovico jih bo še ta teden. Nato bodo objekti obravnavani po istem postopku kot tisti, ki so že bili določeni za rušenje. Postopek vključuje razgrnitev in pripombe tako lastnikov kot javnosti, obravnavo na svetu za obnovo in na koncu potrditev vlade. Postopki za vse objekte bodo zaključeni do konca leta, je napovedal Šefic.
Prve odškodnine sredi novembra
Od 258 objektov – gre za hiše, stanovanja v eni večstanovanjski stavbi in osem kmetij –, ki bodo porušeni, so jih doslej 185 ocenili pooblaščeni cenilci. Ostale cenitve bodo zaključene do konca oktobra, v začetku novembra pa jih bodo predstavili vsem lastnikom, je povedal Šefic. Cenitev je osnova za izplačilo odškodnine – to je cena, po kateri bo država od lastnikov odkupila hiše, ki jih bo porušila. Velika večina lastnikov je cenitev sprejela, s ponujenim zneskom se doslej nista strinjala dva lastnika.
Nato sledi podpis pogodb med državno DSU (Družbo za svetovanje in upravljanje) in lastniki. “V pogodbi je zapisana obveznost države, da izplača odškodnino v 30 dneh po tem, ko je pogodba podpisana in podpisi overjeni,” je pojasnil. Prednostno bodo sklenili pogodbe z lastniki, ki najbolj nujno potrebujejo čimprejšnje izplačilo, to so tisti, ki so denimo že plačali aro za zemljišče. Prve odškodnine bodo predvidoma nakazali sredi novembra.
Pred podpisom pogodbe mora biti lastnina zemljiškoknjižno urejena, kar v nekaterih primerih še ni. Prav tako mora biti hiša prosta vseh bremen. Če so imeli lastniki objekta, ki ga bo treba porušiti, na njem hipoteko, je možno skleniti tudi tripartitno pogodbo med lastnikom, banko in državo, pri čemer bo država poplačala hipoteko banki, nato pa lastniku nakazala razliko v odškodnini, so še pojasnili v službi za obnovo. Sicer pa lahko lastniki uničenih objektov dobijo izjemno ugodne kredite s poroštvom države, do 200.000 evrov, pri čemer obresti v polni višini plačuje država. Šefic je banke pozval k aktivnemu sodelovanju v tej shemi.
“Razumem, da tisti, ki čakajo na te odločitve, težko čakajo, ni enostavno, vendar menim, da jim je zdaj, ko smo te postopke končali, ko je že skoraj 200 cenitev opravljenih in ko vedo, s čim razpolagajo, in jim je jasno, kakšni bodo njihovi prihodnji koraki, večinoma bistveno lažje. Z vsemi bomo delali naprej in pomagali tam, kjer je možno, zato da bodo vsi nadaljnji postopki tekli čim hitreje,” je poudaril Šefic.
Kaj pa zemljišča?
Medtem v 23 občinah potekajo intenzivne aktivnosti, priprave občinskih podrobnih prostorskih načrtov (OPPN) oziroma lokacijske preveritve, da bi poplavljenim ponudili parcele za novogradnje, ponekod tudi s spremembo namembnosti iz kmetijskih zemljišč v stavbna. “Nekatere občine pa razpolagajo z že obstoječimi stavbnimi zemljišči,” je povedal Šefic. To so občine Medvode, Celje, Polzela, Solčava in Črna na Koroškem.
“Upravičenci, ki se bodo odločili za gradnjo, se bodo z občinami lahko dogovorili za nakup teh parcel. Z odškodninami, ki jih bodo dobili, si bodo lahko kupili zemljišča, kakršna jim ustrezajo,” je pojasnil Šefic.
Pa bodo občine te parcele prednostno namenile poplavljenim? Zemljišča, ki so jih občine nabavile namensko za gradnjo po poplavah, bodo lahko odkupili izključno upravičenci. Pri stavbnih zemljiščih, ki so jih občine že imele prej, pa bodo “brez dvoma” imeli prednost ljudje, ki so ostali brez domov. Lahko pa jih občine pozneje ponudijo tudi drugim. “Vedno in v vseh občinah, tu seveda ni nobenih izjem, imajo definitivno prednost ti upravičenci, ljudje, ki so bili najbolj prizadeti,” je zagotovil Šefic.
In cene? Za stavbna zemljišča, ki so bila že pred poplavami v lasti občin, lahko te same določijo ceno. Če so občine zemljišča odkupile po poplavah, pa jih morajo naprej prodati po tej isti ceni, ki ji prištejejo ceno komunalnega opremljanja zemljišča.
Vsak upravičenec bo lahko kupil zgolj eno parcelo, na njej pa postavil samo en objekt. Kot je zagotovil državni sekretar v premierjevem kabinetu Jure Leben, špekulacij ne bodo dopustili in nič ne bodo gradili na zalogo. Zemljišča, ki so jim spremenili namembnost iz kmetijskih v stavbna, pa jih občine ne bodo potrebovale za prizadete družine, bodo morali prekategorizirati nazaj v kmetijska.
Država sicer načrtuje tudi odkup nekaj zemljišč za tiste, ki bi želeli, da jim novo hišo postavi država. Toda velika večina lastnikov bo od države vzela odškodnino. O drugi možnosti – to je, da jim država postavi tipsko hišo – razmišlja največ pet lastnikov oziroma družin, dokončno pa se ni za to možnost odločil še nihče.
Kako vam je všeč N1? Kaj bi izboljšali?
Dragi bralci in bralke, pomagajte nam izboljšati N1. Kaj pogrešate, kaj vam je všeč, česa ne marate? Pripravili smo kratko anketo o zadovoljstvu bralcev, reševanje traja približno pet minut, anketa pa je anonimna. Povezava do ankete: https://n1slovenija.1ka.si/raziskava-branosti
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje