Menu Item
Nadzor nad izpolnjevanjem pogoja PCT je v izvirni pristojnosti inšpekcijskih služb. Tako v gostilnah nadzor izvajajo inšpektorji z Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, na športnih prireditvah pa inšpektorji z Inšpektorata za šolstvo in šport. Pogoj PCT pa lahko preverjajo tudi policisti.
Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je objavil novo različico mobilne aplikacije za preverjanje izpolnjevanja pogoja PCT (preboleli, cepljeni, testirani). Ta z odčitavanjem QR kode evropskega digitalnega potrdila odčita tudi osebno ime in letnico rojstva osebe. Gre že za tretjo različico aplikacije, objavljene v zadnjih tednih, potem ko je vlada sklenila, da morajo gostinci, ponudniki nastanitvenih obratov in organizatorji dogodkov pri udeležencih preverjati izpolnjevanje pogojev.
Čeprav so v novi različici aplikacije osebni podatki vidni, posameznikom ob tem prirediteljem oziroma gostincem ne bo treba predložiti tudi osebnega dokumenta, s katerim bi dokazali, da QR koda v resnici pripada prav njim. Osebni dokument je posameznik dolžan pokazati le policiji, inšpektorjem in varnostnikom, s katerimi organizatorji sklenejo pogodbo za varovanje.
Gostinci za osebni dokument lahko zaprosijo, a od posameznika je odvisno, ali jim ga bo pokazal. Tako še vedno obstaja možnost zlorab, saj lahko posameznik uporabi tudi tujo QR kodo. Gostinci lahko gosta, ki jim ne pokaže osebnega dokumenta, zavrnejo. Na policiji opozarjajo, da lahko takšni postopki privedejo do konfliktov, zato pozivajo k strpnosti in upoštevanju ukrepov za omejevanje širjenja virusa.
Kdo nadzira kje?
- Policisti: v gostinskih lokalih ali na športnih in drugih prireditvah lahko ugotavljajo spoštovanje pogoja PCT, ko tam opravljajo naloge s področja javnega reda ali zagotavljanja splošne varnosti ljudi in premoženja.
- Inšpektorji inšpektorata za šolstvo in šport: izvajajo nadzor na športnih dogodkih in prireditvah.
- Inšpektorji tržnega inšpektorata in inšpektorji Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin: v gostilnah.
- Inšpektorji zdravstvenega inšpektorata: pri gostincih, ki ponujajo prenočišča.
Za šport le štirje inšpektorji
Posamezni inšpektorati, ki bodo nadzirali na terenu, imajo različno število inšpektorjev. S kmetijskega ministrstva, pod okrilje katerega spada tudi Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin (UVHVVR), so nam sporočili, da je število inšpektorjev, ki preverjajo izvajanje odlokov, zaradi časa dopustov manjše od običajnega. Na področju gostinstva deluje približno 15 inšpektorjev.
Na tržnem inšpektoratu je zaposlenih 99 inšpektorjev. Podatka o številu inšpektorjev, ki na terenu preverjajo pogoj PCT, pa nam niso mogli posredovati, saj se število inšpektorjev, ki preverjajo to področje, dnevno spreminja, posebne evidence o tem pa na tržnem inšpektoratu ne vodijo.
Na inšpektoratu za šolstvo in šport, ki pokriva področje športnih in drugih prireditev, imajo zaposlene štiri inšpektorje. Na zdravstvenem inšpektoratu, ki pogoj PCT preverja pri gostincih, ki ponujajo prenočišča, pa je trenutno zaposlenih 82 inšpektorjev.
Kazenski pregon pri tiskanih covidnih potrdilih
Nova verzija aplikacije sicer razkriva nekatere osebne podatke, a to še vedno ne pomeni, da bo zlorab manj. Zaradi omejenih pristojnosti gostincev in ostalih ponudnikov storitvenih dejavnosti namreč ne bo mogoče temeljito spremljanje pravilne uporabe QR kod. Še vedno se namreč lahko zgodi, da bi nekateri posamezniki odgovornim predložili QR kodo od koga drugega in podobno. Milan Krek, direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ), je že pred dnevi prosil prebivalce, naj tega ne počnejo.
“Žalosti me, da se na tako resnem področju pogovarjamo o zlorabah. Istovetnost izpolnjevanja pogoja PCT bodo naknadno preverjali policisti in inšpekcija. Če bo ugotovljeno, da so ljudje pri tem uporabili QR kodo, ki ne pripada njim, bodo kazensko ovadeni zaradi ponarejanja podatkov,” je povedal za N1.
Ministrstvo za zdravje smo sicer prosili za pojasnila, po katerem zakonu in členu zakona se izrekajo kazni za kršenje pogoja PCT. Odgovorili so nam, naj se glede izvedbe in načina delovanja aplikacije obrnemo na NIJZ. Na NIJZ pa so nam v kratkem odzivu odvrnili le, da ne opravljajo inšpekcijskega nadzora, in nam predlagali, naj se obrnemo na zdravstveni inšpektorat oziroma ministrstvo za zdravje.
Za zdaj torej ostaja odprto vprašanje, ali se bo ob morebitni ugotovitvi pri uporabi tuje QR kode izrekalo kazenske globe po zakonu o nalezljivih bolezni v višini 400 oziroma štiri tisoč evrov ali se bo kršitelje obravnavalo po kazenskem zakoniku zaradi ponarejanja listin, kot pravi Krek.
Blaž Kovačič Mlinar, odvetnik specialist za kazensko pravo, pojasnjuje, da zgolj uporaba tuje QR kode na aplikaciji še ne izpolnjuje pogojev kaznivega dejanja. Po kazenskem zakoniku to področje sicer ureja 251. člen Ponarejanja listin, ki v prvih dveh odstavkih opredeljuje, da kdor ponaredi listino ali spremeni pravo listino, zato da bi se taka listina uporabila kot prava, ali kdor ponarejeno ali spremenjeno listino uporabi kot pravo, se kaznuje z zaporom do dveh let, tudi poskus je kazniv.
Kovačič Mlinar namreč ocenjuje, da zgolj uporaba tuje QR kode na aplikaciji ne more biti enaka ponarejanju. “Prvi odstavek zakona jasno poudarja, da bi moral spremeniti neko listino zato, da bi se jo uporabljalo kot pravo. Glede na to, da kode ne ponarejaš, temveč zgolj uporabljaš, ocenjujem, da to še ne izpolnjuje pogojev za kaznivo dejanje,” poudarja in dodaja, da pa pri tem zagotovo gre za prekršek.
Specialist za kazensko pravo ob tem opozarja, da bi se omenjeni člen zakona lahko uporabil, če bi posameznik kot potrdilo o izpolnjevanju pogoja PCT predložil tiskano covidno potrdilo, na katerem so vidni tudi osebni podatki. “Če bi imel tiskan obrazec, na katerem bi bila QR koda od nekoga drugega, ki pogoje izpolnjuje, ostali podatki pa bi bili spremenjeni oziroma tvoji, je to čisto kaznivo dejanje,” še pravi Kovačič Mlinar.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje