Menu Item
Aleksander Judež. Dejan Črep. Mitja Stropnik. To so trije rudarji, očetje, sinovi, možje in kameradi, ki so umrli v ponedeljkovi nesreči v jami Premogovnika Velenje. Kdo so bili knapi, ki so "s svojim trudom v podzemlju poganjali življenje na površju"?
Rudarji, ki so umrli v ponedeljkovi tragični delovni nesreči v jami Preloge v Premogovniku Velenje, so Aleksander Judež, Dejan Črep in Mitja Stropnik. Danes so se od njih poslovili na žalni slovesnosti v velenjskem kulturnem domu. V poslovilnem govoru je direktor Premogovnika Velenje Marko Mavec opisal, kakšni so bili rudarji in koga vse so pustili za sabo.
Aleksander, ki so mu rekli Sandi, se je rodil v Slovenj Gradcu in živel v Gaberkah pri Šoštanju. Svojo pot v Premogovniku Velenje je v vlogi tehnika pripravnika začel 13. maja 1996. Nadaljeval jo je kot rudar, odgovorni rudar in kombajnist, zadnja leta pa je opravljal delo rudarskega nadzornika. Usposobil se je za delo na pridobivalnem stroju in opravil izpite za strelca in nadzornika. Bil je tudi član Rdečega križa. Rudarsko uniformo si je nadel s ponosom, saj je svoje delo opravljal z izjemno odgovornostjo, strokovnostjo in zagnanostjo. Za sabo je pustil žalujoče starše in partnerko.
Mitja je živel v Skornu pri Šoštanju. Svojo pot v premogovniku je kot pripravnik v jami začel 26. marca 2012. Naredil je izpit za upravljalca pridobivalnih strojev in svoje delo opravljal kot odgovorni rudar. Tudi on je bil član Rdečega križa. Drugi kameradi so ga poznali po delovni vnemi, odgovornosti in zanesljivosti, ki so mu bile v ponos, navdihovale pa so tudi vse njegove sodelavce. Brez očeta je ostala še ne dveletna hči, za sabo je pustil tudi partnerko in mamo.
Dejan je nazadnje živel na Paškem Kozjaku pri Velenju. Svojo delovno pot v premogovniku je začel kot pripravnik 26. marca 2012, istega dne kot Mitja. Svojo pot je nadaljeval kot rudar, nazadnje pa je delal kot kombajnist. Opravil je usposabljanje za uporabo ranžirnega vlaka, izpit za upravljalca pridobivalnih strojev in usposabljanje za upravljalce vitlov. Tako kot Sandi in Mitja je tudi on bil član Rdečega križa. Veljal je za zanesljivega, delavnega in spoštovanega sodelavca, ki je pustil močan pečat v kolektivu knapov. Za sabo je pustil mamo in še ne petletno hčer.
Sandi, Dejan in Mitja, počivajte v miru. Še zadnji rudarski srečno!
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje