Menu Item
Konec januarja prihodnje leto bi lahko prišlo do reorganizacije vlade, kot si jo je zamislil premier Robert Golob. V ozadju pa krožijo imena in potekajo dogovori o prerazporejanju kadrov. Kdo so kandidati za državne sekretarje in kdo bi se lahko vrnil v poslanske klopi?
Potem ko je državna volilna komisija v četrtek sprejela poročila o ugotovitvi končnega izida glasovanja na treh zakonodajnih referendumih, bodo omenjena poročila predvidoma danes objavljena tudi v Uradnem listu Republike Slovenije. Volilci so med drugim na referendumih potrdili uveljavitev sprememb zakona o vladi, ki ga je podprlo 56,69 odstotka tistih, ki so glasovali oziroma 399.588 volilcev.
Ko bo zakon o vladi stopil v veljavo, bodo morali ministrski kandidati za novoustanovljena ministrstva in ministri, ki so vodili ministrstva, ki se jim bodo spremenile pristojnosti, pred pristojnimi odbori v državnem zboru prestati zaslišanja, nato pa jih bodo potrdili še poslanci v državnem zboru. Po nekaterih navedbah naj bi do rekonstrukcije vlade prišlo proti koncu januarja 2023. Premier Robert Golob bo imel v svoji vladni ekipi 20 ministrov: 19 z resorjem in enega brez resorja.
Največje spremembe se obetajo za dve dozdajšnji vladni službi, ki bosta po novem zakonu postali ministrstvi: Službo vlade za digitalno preobrazbo in Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Oba ministra, ki vodita vladni službi – Emilija Stojmenova Duh in Aleksander Jevšek – bosta morala skupaj s kabinetom odstopiti s položaja in opraviti ponovno zaslišanje pred pristojnim odborom državnega zbora. V času, ko bosta ministra odstopila, bosta skupaj s kabinetom opravljala tekoče posle, z reorganizacijo pa se za vse zaposlene v obeh vladnih službah kot tudi za državne sekretarje ne bo spremenilo nič.
Trenutno imata obe vladni službi po enega državnega sekretarja, po uveljavitvi zakona, ko bosta službi postali ministrstvi, pa bosta imeli po dva državna sekretarja.
Aktualni državni sekretar v vladni službi za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je nekdanji poslanec SD Marko Koprivc, ki bo tudi po reorganizaciji vladne službe v ministrstvo ostal na položaju. Po neuradnih, a zanesljivih informacijah naj bi drugo sekretarsko mesto zasedla Andreja Katič, ki prav tako prihaja iz stranke SD.
52-letna Katič ima sicer bogate politične izkušnje, saj je bila v času vlade Mira Cerarja ministrica za obrambo, v vladi Marjana Šarca pa je bila leto in pol na čelu ministrstva za pravosodje. Da bi lahko pravosodni resor prevzela tudi v vladi Roberta Goloba, se je močno špekuliralo tudi po aprilskih državnozborskih volitvah, a je nato pravosodna ministrica postala njena strankarska kolegica Dominika Švarc Pipan.
Vladna služba za razvoj in kohezijsko politiko se bo po reorganizaciji preimenovala v ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj, saj se bo z aktualnega ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) na novoustanovljeno ministrstvo preselilo področje regionalnega razvoja. Kot so nam dejali v vladni službi, bo z MGRT na novoustanovljeno ministrstvo prešel celoten direktorat regionalnega razvoja, s tem pa bo tja prišel tudi del zaposlenih na gospodarskem ministrstvu, ki so se ukvarjali s področjem regionalnega razvoja.
Stojmenova Duh imen morebitnih kandidatov ne razkriva
Ko bo vladna služba za digitalno preobrazbo postala ministrstvo, se bo tako kot na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj odprlo še eno mesto za državnega sekretarja. Trenutna državna sekretarka Aida Kamišalić Latifić bo po besedah naših sogovornikov ostala na tej funkciji, ni pa še znano, kdo bo zasedel novo sekretarsko mesto.
Čeprav ministrica Emilija Stojmenova Duh ne želi razkriti imen morebitnih kandidatov, pa smo izvedeli, da naj bi bili v ožjem izboru dve osebi, ki sta že zaposleni v vladni službi za digitalno preobrazbo, šlo pa naj bi za nekoga iz ministričinega kabineta.
Kdo bo državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu?
Po reorganizaciji vlade bo na čelo infrastrukturnega ministrstva prišla Alenka Bratušek, trenutno državna sekretarka, ki pa je ministrstvo za infrastrukturo vodila že v času vlade Marjana Šarca. Z njenim odhodom na ministrsko mesto se bo sprostilo mesto državnega sekretarja. Po naših informacijah naj bi to mesto zasedel eden od poslancev Gibanja Svoboda.
Da se morda obeta sprememba v poslanskih klopeh in tako tudi odhod enega od poslancev največje koalicijske stranke na mesto državnega sekretarja, se omenja že nekaj časa. Kot nam je znano, naj bi šlo za enega izmed poslancev Svobode iz volilne enote Maribor. Tam so bili v državni zbor izvoljeni Rastislav Vrečko, Lena Grgurevič, Martin Marzidovšek, Andreja Rajbenšu in Barbara Kolenko Helbl. Slednja je nato postala generalna sekretarka vlade, zato je v državni zbor kot nadomestni poslanec prišel Tomaž Lah.
Po pregledu življenjepisa omenjenih poslancev bi bil najresnejši kandidat za državnega sekretarja prav Tomaž Lah, ki se je vrsto let ukvarjal s področjem energetike, vendar je Lah domneve o selitvi na sekretarski položaj zavrnil.
Če bi nekdo izmed naštetih poslancev Svobode postal državni sekretar, bi kot nadomestni poslanec v državni zbor prišel nekdanji poslanec Desusa, zdaj član Gibanja Svoboda, Jurij Lep. Ta je za N1 povedal, da je načrt o njegovi vrnitvi med poslance obstajal že pred šestimi meseci, a se je zaradi zakonodajnega referenduma zadeva zaustavila.
“Dogovor je obstajal, bomo pa videli, kaj se bo zgodilo. Ne morem potrditi, namesto koga bi prišel v državni zbor, govori se o treh morebitnih imenih. Je pa to seveda odvisno tudi od predsednika vlade, če se bo to sploh zgodilo,” je dejal Lep.
Naši viri v Gibanju Svoboda so sicer zanikali, da bi kdorkoli od poslancev Svobode postal državni sekretar, ne izključujejo pa možnosti, da bi morda kdo od njih prevzel katero od strokovnih funkcij.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje