Menu Item
Po odločitvi Marijana Pavčnika, da predčasno zapusti mesto ustavnega sodnika, naj bi državni zbor do konca leta izvolil njegovega naslednika. Pogledali smo, kdo so predlagatelji oziroma podporniki kandidatov za ustavne sodnike Neže Kogovšek Šalamon, Andraža Terška in Andraža Zidarja ter kaj so navedli kot razloge za podporo.
Predsednik republike Borut Pahor bo pogovore z vodji poslanskih skupin o tem, koga bi bili poslanci in poslanke pripravljeni podpreti za novega ustavnega sodnika, predvidoma opravil v prvi polovici oktobra. Kot je znano, so na njegov poziv prispeli trije predlogi: za naslednika Marijana Pavčnika, ki ustavno sodišče zapušča konec decembra, se potegujejo nekdanja direktorica Mirovnega inštituta, ki je sedaj zaposlena pri Zagovorniku načela enakosti, Neža Kogovšek Šalamon, ustavni pravnik z Univerze na Primorskem Andraž Teršek in vodja Diplomatske akademije na MZZ Andraž Zidar.
44-letna Neža Kogovšek Šalamon je med prijavljenimi najmlajša. Zakon o ustavnem sodišču sicer določa, da je za sodnika ustavnega sodišča lahko izvoljen državljan Republike Slovenije, ki je pravni strokovnjak in je star najmanj 40 let. Kogovšek Šalamon je doktorirala na ljubljanski pravni fakulteti, za ustavno sodnico pa jo je predlagala Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, kjer predava pravo in je habilitirana za docentko.
V obrazložitvi predloga, pod katerega je podpisana dekanja omenjene fakultete Irena Lazar, je posebej izpostavljeno zavzemanje Neže Kogovšek Šalamon za varstvo človekovih pravic ter pravne in socialne države. Kot je navedeno, je njeno delo izrazito interdisciplinarno. “Vsebinsko se je posvečala tematskim študijam ustavnih, človekovih pravic, migracijskega in begunskega prava, državljanstva in apatridnosti, varstva pred diskriminacijo, študijam svobode izražanja, sovražnega govora in zločinov iz sovraštva ter procesnim pravicam v upravnem postopku,” lahko preberemo v obrazložitvi predloga za kandidaturo Neže Kogovšek Šalamon. Poudarjeno je tudi njeno delo v Evropski komisiji za boj proti rasizmu in nestrpnosti (ECRI) pri Svetu Evrope, v katero jo je vlada julija letos imenovala še za en mandat.
47-letni Andraž Teršek se je za ustavnega sodnika že večkrat potegoval. Najbližje tej funkciji je bil spomladi leta 2020, ko je predsednik Pahor po pogovoru z vodji poslanskih skupin državnemu zboru predlagal njegovo izvolitev. Vendar pa Teršek na tajnem glasovanju ni zbral za izvolitev potrebnih 46 poslanskih glasov.
Sedanjo Terškovo kandidaturo za ustavnega sodnika je odločno podprla Ljudska koalicija, ki jo sestavljajo Društvo za zaščito človeka in njegovih pravic, gibanje Zdrava Družba, projekt Odgovoren za zdravje, Združenje za naravni razvoj otrok, ZVIZ Sonce Slovenije in Za ljudstvo gre. Akcijo zbiranja podpore je koordinirala Esmeralda Vidmar. Spomnimo, da je Ljudska koalicija v začetku julija v državni zbor vložila pobudo za razpis referenduma o noveli zakona o nalezljivih boleznih, vendar so poslanci odločili, da bi bil ta referendum nedopusten.
V obrazložitvi podpore Andražu Teršku za ustavnega sodnika je Ljudska koalicija navedla, da gre za “edinega ljudskega ustavnika”. “Dr. Teršek je najprej Človek, ki mu je mar za sočloveka, kar vsakodnevno dokazuje s svojo nesebično pomočjo številnim rojakom. Njegova integriteta, strokovnost in znanstveni opus so poroštvo njegovega dosedanjega dela, visoke morale in neoporečnosti,” so zapisali. Izpostavili so še, da je Teršek zaradi svojega proaktivnega delovanja pri ščitenju temeljnih človekovih pravic, opozarjanju na strokovne dileme in nepravilnosti na ravni EU dobil laskavi naziv “javnega psa čuvaja”.
Tudi Andraž Zidar se je v preteklosti za mesto ustavnega sodnika že potegoval, vendar v ožji izbor ni prišel. 50-letnega doktorja mednarodnega prava je tokrat na mesto ustavnega sodnika predlagala predsednica Slovenske filantropije Anica Mikuš Kos, pridobil pa je tudi podporo več slovenskih in tujih pravnih strokovnjakov: nekdanje predsednice Meddržavnega sodišča v Haagu Rosalyn Higgins, nekdanjega ustavnega sodnika Matevža Krivica, profesorice na ljubljanski pravni fakulteti Vasilke Sancin, vodje katedre za ustavno pravo na ljubljanski pravni fakulteti Sama Bardutzkega …
Krivic se je sicer pred kratkim zavzel, da bi bil za Pavčnikovega naslednika izvoljen sodnik izrazito desno-konservativne nazorske orientacije, kar da bi prispevalo k večji ideološko-nazorski uravnoteženosti ustavnega sodišča. Predlagal je, da bi sedanja oblast že vnaprej napovedala, do bo podprla vsakega strokovno in moralno vrhunsko kvalificiranega kandidata, ki ga bo predlagala sedanja opozicija. Vendar pa, kot navaja Krivic v podpori kandidaturi Andraža Zidarja, to njegovo mnenje ni dobilo nikakršne podpore in za njegovo uresničitev za zdaj očitno ni nikakršne realne možnosti.
“Dr. Andraž Zidar pa je po mojem mnenju kandidat, ki bi lahko s svojim znanjem in pomembnimi mednarodnimi izkušnjami prispeval ne le k ohranjanju in dvigovanju strokovne kvalitete ustavnega sojenja, ampak tudi k preseganju idejno-nazorske neuravnoteženosti v ustavnem sodišču,” je zapisal Krivic. Bardutzky je ocenil, da je Zidar “globoko predan varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter ostalih postulatov naše ustavne ureditve, kot sta demokracija in pravna država”. Vasilka Sancin pa je posebej izpostavila, da trenutno med ustavnimi sodniki ni specialista za mednarodno pravo, “čeprav bi bila ta ekspertiza glede na količino vprašanj, ki zahtevajo uporabo mednarodnega prava pri delu ustavnega sodišča, zelo zaželena”.
Ker ima v sedanji sestavi državnega zbora koalicija prepričljivo večino, bo pri izvolitvi novega ustavnega sodnika odločilno, ali se bodo uspele poenotiti vladne stranke. V Gibanju Svoboda, SD in Levici poudarjajo, da se v koaliciji o nasledniku ustavnega sodnika Pavčnika še niso pogovarjali, ter napovedujejo, da bodo kandidate, ki bodo to želeli, njihove poslanske skupine povabile na pogovor. Ob tem je mogoče slišati, da najslabše poznajo dosedanje delo Andraža Zidarja, Andražu Teršku pa pripisujejo malo možnosti, da bi ga predsednik Pahor ponovno predlagal za ustavnega sodnika. Sodeč po prvih neuradnih odzivih torej od prijavljenih kandidatov v koalicijskih vrstah največ podpore uživa Neža Kogovšek Šalamon. Slišati je mogoče pozitivne ocene njenega dosedanjega dela na Mirovnem inštitutu in pri Zagovorniku načela enakosti pa tudi naklonjenost, da bi izvolili ustavno sodnico, saj je trenutno na ustavnem sodišču kar sedem ustavnih sodnikov in le dve ustavni sodnici.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje