Menu Item
Se še spomnite legendarne gostilne Keršič na križišču Celovške ceste in Frankopanske ulice v Ljubljani? Več kot stoletje so tam skrbeli za polne želodčke sprva furmanov, kmetov, delavcev in tudi meščanske gospode, v zadnjih letih pa so tja zahajali ljubitelji balkanske kuhinje, vse do leta 2019, ko so jo porušili. Na ruševinah znamenite gostilne je zrasla soseska Bellevue Living, s tem pa se je "izgubila" spominska plošča narodnemu heroju Milanu Majcnu, ki je bila pritrjena na gostilno. Kje je? In ali se bo vrnila "domov"?
Gostilniška zgodba v stavbi na križišču Celovške ceste in Frankopanske ulice se začne v drugi polovici 19. stoletja, na spletni strani Zgodovina na dlani piše Aleš Šafarič, doktor znanosti s področja zgodovine.
Sprva se je gostilna imenovala Pri Kvasu, po lastniku Antonu Kvasu, nato Pri Oraš po novem lastniku, leta 1899 pa je dobila ime, ki se je ohranilo do zadnjega dne njenega obstoja, Pri Keršiču (po Petru Keršiču, ki se je poročil z Antonijo Oraš).
V prvih letih po vojni so gospodarstvo zaznamovale težke razmere, ki so vplivale tudi na pogostejše menjavanje lastnikov oziroma najemnikov gostiln, “konec dvajsetih in v začetku tridesetih let pa so se številne prej dobro obiskane gostilne počasi začele spreminjati v lokale, kjer so nudili le še pijačo”, piše Šafarič. Enako se je zgodilo tudi z gostilno Keršič, ki jo je najel natakar Milan Majcen iz Šentjanža pri Sevnici.
Kmalu je postala točka, na kateri so se dobivali člani Komunistične partije Slovenije, pa tudi marksistično usmerjena študentska in vajeniška mladina, ki je bila Majcnu nazorsko blizu, navaja Šafarič. “Že prej v domačem kraju je bil sicer tudi aktiven sokol, član strelske družine in gasilskega društva. V prvih dneh okupacije je gostilna postala sedež Centralnega komiteja KPS, zato so Italijani v njej avgusta 1941 izvedli racijo in zaprli Majcna.”
Šafarič opisuje, da je Majcen s pomočjo zbežal, se pridružil partizanom v mokrški partizanski četi, nato pa postal komandir mokronoške čete. “V zadnjih dneh oktobra 1941 so ga v hiši v vasi Murnice pri Šentjanžu s soborcem Jančijem Mevžljem obkrožili Nemci.” Nemškim obmejnim vojakom so po podatkih, ki so zbrani v Dolenjskem biografskem leksikonu, pomagali še gestapovci, žandarji, varnostna policija in še ena četa rezervnega policijskega bataljona. Po nekaterih virih naj bi domačijo, kjer sta se Mevželj in Majcen skrivala, obkolilo med 140 in 300 vojakov. Po dveh dneh boja so ju ubili in na pokopališču v Šentjanžu pokopali z vojaškimi častmi. 20. decembra leta 1951 je bil Milan Majcen razglašen za narodnega heroja.
“Za spominske plošče, ki niso na zemljišču ali stavbi v lasti ljubljanske občine, nimamo pristojnosti obnavljanja”
Da je Majcen živel in delal prav v gostilni Keršič, je do rušenja te slavne gostilne označevala tudi spominska plošča. Eden od bralcev se je takrat, torej pred štirimi leti, obrnil na oddelek za kulturo ljubljanske mestne občine z vprašanjem, ali nameravajo ploščo vrniti na njen domači naslov oziroma novogradnjo Bellevue Living.
Odgovorili so mu, da gostilna Keršič ni bila vpisana v register kulturne dediščine in da je bila le del registriranega območja.
Dodali so še, da bodo primer obravnavali in da dogovori o ponovni postavitvi spominske plošče potekajo. Bralec je letos znova preveril, kako kaže s postavitvijo plošče, a so mu odgovorili, da oddelek za kulturo ni pristojen za tovrstna dela.
Zasebni lastnik bo tablo namestil nazaj
Enako so pojasnili tudi za N1 in dodali, da je plošča shranjena v depoju Muzeja in galerij mesta Ljubljane. Kdo je torej zdaj pristojen za ponovno postavitev obeležja Milanu Majcnu? Zasebni lastnik, ki ga bodo, tako obljubljajo na ljubljanski občini, pozvali, naj spominsko ploščo postavi nazaj. In kot kaže, je Bellevue Living pripravljen sodelovati “v duhu spoštovanja kulturne in zgodovinske dediščine”, so zapisali v odgovoru za N1.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje