Menu ItemPredsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič je aprila po razkritju, da je imel Klemen Jaklič kot ustavni sodnik tudi status samostojnega podjetnika, dejala, da pričakuje, da bo takoj odstopil s položaja. Nato se je začel pingpong med protikorupcijsko komisijo in državnim zborom – kdo je odgovoren za ugotavljanje nezdružljivosti funkcije v primeru ustavnih sodnikov? Gordijski vozel je nato presekalo pravosodno ministrstvo, ki je ocenilo, da je ureditev prenehanja funkcije v zakonu o ustavnem sodišču preveč pomanjkljiva. Zdaj je predlog novele zakona o ustavnem sodišču, ki naj bi uredila prav to, vložila Klakočar Zupančič.
Aprila letos je Mladina razkrila, da je ustavni sodnik Klemen Jaklič več let poleg funkcije ustavnega sodnika opravljal tudi pridobitno dejavnost kot popoldanski samostojni podjetnik. Na to se je takrat odzvala predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je dejala, da od Jakliča pričakuje odstop.
Jaklič je vseskozi zatrjeval, da je kot samostojni podjetnik opravljal raziskovalno delo, kar da mu zakonodaja dopušča.
Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) je po ugotovitvi, da v konkretnem primeru ni pristojna za presojo o nezdružljivosti funkcij, prijavo odstopila državnemu zboru, a je mandatno-volilna komisija državnega zbora odločila, da zadeva ni v njeni pristojnosti. Po prejetem dopisu mandatno-volilne komisije, ki jim je vrnila prijavo, so na KPK za mnenje glede pristojnosti presoje nezdružljivosti funkcij v primeru ustavnih sodnikov zaprosili pravosodno ministrstvo.
Na ministrstvu so v pravno nezavezujočem stališču ocenili, da je ureditev prenehanja funkcije v zakonu o ustavnem sodišču (ZustS) glede na težo predpisane sankcije v primeru kršitve nezdružljivosti funkcije tako pomanjkljiva, da je ni mogoče uporabiti v praksi. Dodali so, da bodo potrebne spremembe zakonodaje.
Kakšne rešitve predvideva novela zakona
Sprememb se je lotila predsednica državnega zbora, ki je vložila predlog novele zakona o ustavnem sodišču. Klakočar Zupančič namreč ocenjuje, da je “potrebna prilagoditev zakona o ustavnem sodišču, ki bo enotno uredila področje nezdružljivosti funkcij skladno z zakonom o integriteti in preprečevanju korupcije ter s tem za ustavne sodnike in sodnice vzpostavila enaka merila, kot veljajo za druge javne funkcionarje”.
Kot je povedala v državnem zboru po vložitvi novele, je glavni namen novele, da določno opredeli organ, ki bo “nedvomno in jasno pristojen za ugotavljanje nezdružljivosti funkcije ustavnega sodnika”. V noveli zakona je za to predvidena Komisija za preprečevanje korupcije.
Poleg usmeritev na uporabo določb zakona o integriteti in preprečevanju korupcije novela zakona predvideva tudi, da mora ustavni sodnik ali sodnica o sprejetju dela predhodno obvestiti predsednika ustavnega sodišča. Če predsednik ustavnega sodišča oceni, da gre za delo, ki ga ustavni sodnik oziroma sodnica ne sme opravljati, predlaga KPK, da izda mnenje o nezdružljivosti dela s sodniško funkcijo.
“Ustavni sodnik je izjemno pomembna javna funkcija, ena najpomembnejših, in integriteta v tem primeru nikakor ne sme biti pod vprašajem. /…/ Biti mora jasno, da funkcija ustavnega sodnika ni združljiva z opravljanjem poklicne ali druge dejavnosti, namenjene pridobivanju dohodka ali druge premoženjske koristi,” je še poudarila predsednica državnega zbora. Čeprav ustavnega sodnika Jakliča ni poimensko omenila, je dala vedeti, da si želi, da se takšen primer ne bi več ponovil.
Novelo je Klakočar Zupančič vložila sama kot predsednica državnega zbora. Besedilo je uskladila tako z ministrstvom za pravosodje kot tudi s koalicijo, je zatrdila.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje