Menu Item
Plečnikov spomenik državnega pomena na Vilharjevi ulici je že leta dom za več kot 200 študentov. Slavno ime arhitekta jim prinaša več težav kot koristi, saj preprečuje kakršnokoli večjo prenovo. Medtem ko imajo njihovi vrstniki po domovih na voljo kuhinje in sodobno pohištvo, se v Akademskem kolegiju ukvarjajo z okni v tuš kabini. Kljub temu pa so na svoj dom neizmerno navezani in ga kljub težkim okoliščinam nikakor nočejo zapustiti.
Med ljubljanskimi študentskimi domovi je verjetno daleč največ pozornosti novinarjev požel Akademski kolegij. Dom, ki nudi streho nad glavo nekaj več kot 200 študentom, zadnja leta spremlja obilo negotovosti. Zavod Študentski dom Ljubljana (ŠDL) prostore doma najema od ljubljanske občine, ki je lastnica prostorov.
Najemna pogodba se je v zadnjem obdobju podaljševala za vsako študijsko leto posebej, kar je vedno znova sprožilo ugibanja o morebitnem dokončnem slovesu študentov iz Baragovega semenišča. To bo, kot poročamo, predvidoma nastopilo oktobra 2024, ko bosta stekli prenova in dozidava kulturnega spomenika arhitekta Jožeta Plečnika. Glede na objavljen razpis v prenovljenem objektu prostora za študente ne bo več.
Kratkoročni najem in status spomenika državnega pomena sta v letih delovanja močno otežila kakršnekoli posodobitve ali prenove stavbe, ki so jo zgradili leta 1938. Po podatkih ŠDL je dom Akademski kolegij prenovi sicer doživel v letih 1988 in 2000, vendar večje spremembe zaradi zaščite spomenika niso bile mogoče. So pa jih bili deležni drugi ljubljanski domovi, ki so v tem času dobili nove fasade, preurejeno notranjost in sodobnejše pohištvo.
Akademski kolegij pa je ostal ujet v času. Tako vas ob obisku pričakajo enoslojna lesena okna, medeninaste kljuke in široki kamniti hodniki. Zob časa se pozna tudi v učilnicah, kopalnicah in sobah, skozi katere nas popeljeta študenta Nika in Lenart.
V sobah in skupnih prostorih najdemo staro in zdelano pohištvo. Parket je ponekod že močno zglodan, omet se kdaj pa kdaj oddrobi na tla, stara okna pa ne tesnijo več najbolje. “Včasih se kar tako naključno odprejo in jih potem kakšen teden ne moreš zapreti,” nam pove Lenart, ki v “Akademcu” stanuje leto in pol.
Bizarni ostanek nerodnih prilagoditev: v tuš kabini ima okno
Poleg dotrajanosti se močno pozna tudi zastarela zasnova prostorov. Prostora za kuhinjo razen v dveh apartmajih ni, tanke stene pa študentom ne nudijo skoraj nikakršne zasebnosti. Zastarela postavitev in naknadne prilagoditve so za seboj pustile neobičajna presenečenja. “V tuš kabini imam leseno okno,” pove v smehu Nika in nam pokaže njeno kopalnico. Okno je k sreči zastrto z žaluzijami, slaba polovica pa ga sega tudi v sosednji prostor.
Kljub zastarelosti in stalni možnosti, da bodo morali študentski dom zapustiti, pa je Akademski kolegij njegovim prebivalcem močno pri srcu. Za oba naša sogovornika je bil to prva izbira, ko so ju poklicali v sprejemno pisarno v Rožni dolini.
Lokacija in skupnost odtehtata vse težave
“Kolegij mi je bil že pred vselitvijo poznan po občutku skupnosti. In res, tu se vsi poznamo in pozdravljamo,” opiše Lenart. Na prijaznost človeka opozori že napis pri vhodu: Pozdravljam sosede, ker nisem kreten! Povezanost in dobri odnosi s sosedi so prepričali tudi Niko, ki je v domu pol leta. “Sprva ne veš, kaj pričakovati. Kmalu pa se počutiš lepo in domače,” pove.
Stanovalci v Akademskem kolegiju poudarjajo tudi izvrstno lokacijo doma. Ta je zelo blizu središču mesta, hkrati pa je od prometne Dunajske ceste in drugega mestnega vrveža nekoliko odmaknjen. Za domom je velik park, študenti pa imajo kratko pot tudi do železniške in avtobusne postaje. Kolegij je med vsemi študentskimi domovi tudi najcenejši. Mesečna najemnina po veljavnem ceniku namreč znaša 74 evrov, če bi odšteli strošek varovanja in dežurstev, bi za stanarino odšteli le 45 evrov.
Možnost zaprtja študentskega doma je v zraku visela že leta. Ob zadnjih podaljšanjih najemne pogodbe med ljubljansko občino in ŠDL se je vseskozi zdelo, da je to lahko zadnjič. Na zapiranje doma so namigovali tudi občinski načrti za prenovo in predrugačenje objekta, nekajkrat pa so obvestilo o prihajajoči izselitvi prejeli tudi študenti. Ti so se ob takšnih napovedih aktivirali, zbirali podpise in na različne načine kljubovali izselitvi. “Osebno vsak malo pozabi na to, da bo nekoč mogoče treba ven. Kolektivno pa se nekako spodbudijo prizadevanja za obstanek,” pove Lenart, ki je bil zraven tudi ob preteklih akcijah za ohranitev Akademskega kolegija.
Ob stalnih dvomih o podaljšanju najemne pogodbe in že neštetih napovedih izselitve pa Nike in Lenarta ni strah prihodnosti. V posebni pogodbi, v kateri se s podpisom ob vselitvi strinjajo z morebitno izselitvijo zaradi prenove, jim ŠDL zagotavlja nadomestno bivališče. Kljub temu pa idejo, da bi prostovoljno zapustila kolegij, oba v en glas zavrneta. Upata, da se najave občine ne bodo uresničile in da selitve iz “Akademca” tudi tokrat ne bo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!