Menu Item
Predsednik vlade je včeraj v parlamentu napovedal odprtje tretje medicinske fakultete. Danes pa je vlada na dopisni seji sklenila, da bo z Univerzo na Primorskem podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa medicina na tej univerzi. Predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović pa ob tem meni, da v Sloveniji res potrebujemo več mest za izobraževanje zdravnikov, vendar bi ustanovitev nove fakultete brez ustreznega kadra pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni zdravnikov.
Vlada je na današnji dopisni seji sklenila, da bo z Univerzo na Primorskem podpisala pismo o nameri za razvoj in izvajanje enovitega magistrskega študijskega programa Medicina na tej univerzi, so sporočili po seji. To je sicer na zadnji seji DZ napovedal že premier Robert Golob.
Golob in rektorica Univerze na Primorskem Klavdija Kutnar bosta tako v sredo v Kopru ob navzočnosti ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel in ministra za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igorja Papiča podpisala pismo o nameri.
Kot so na vladni spletni strani zapisali v obrazložitvi, je v skladu z resolucijo o nacionalnem planu zdravstvenega varstva 2016–2025 za učinkovito upravljanje javne zdravstvene službe nujno potrebno načrtovanje kadra. “Zagotavljanje zdravstvenega kadra je namreč ena od prioritet v skrbi za stabilnost sistema zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja,” so zapisali.
Prosta migracija delovne sile znotraj EU in nizka imigracija zdravstvenih delavcev iz držav izven EU ne zadoščata za ustrezno rast števila zdravnikov. Poleg tega se potrebe po kadrih večajo tudi zaradi demografskih in epidemioloških sprememb, razvoja medicinskih tehnologij ter personalizirane medicine, poudarjajo na vladi.
Nova fakulteta bo prinesla 100 dodatnih vpisnih mest
Izpostavljajo, da iz javnih evidenc vsakoletnega razpisa za vpis v dodiplomske in enovite magistrske študijske programe izhaja, da število prijavljenih kandidatov za študij medicine bistveno presega število razpisanih vpisnih mest. Vlada je zato sprejela odločitev, da ugodi prošnji primorske univerze za podporo pri vzpostavitvi medicinske fakultete. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije in ministrstvo za zdravje bosta zagotovila podporo pri razvoju novega študijskega programa, so še napovedali.
Vlada bo v okviru že obstoječega investicijskega projekta novogradnja UP Fakultete za vede o zdravju, ki so ga marca uvrstili v veljavni načrt razvojnih programov 2024–2027, dodatno dodelila sredstva za nabavo specifične laboratorijske opreme za izvajanje medicinskih raziskav oziroma laboratorijskih vaj, da bo objekt primeren tudi za izvajanje izobraževalne in znanstvenoraziskovalne dejavnosti na področju medicine, so zapisali v sporočilu.
Predvideni novi študijski program bo financiran v skladu z veljavno zakonodajo in strategijami v času njegovega prvega razpisa za vpis. Univerza na Primorskem bo nov magistrski študijski program začela izvajati v študijskem letu 2027/2028. Dela bodo začeli v času te vlade in pričakuje se 100 novih vpisnih mest, je v torek zatrdil Golob. “To je najboljši možen odgovor, kako bomo povečali dostopnost – da bomo v Sloveniji izšolali več zdravnikov,” je poudaril.
Beović: Vsak prebivalec Slovenije zasluži, da ga obravnava dobro usposobljen zdravnik
Na namero vlade se je danes odzvala predsednica zdravniške zbornice Bojana Beović. V izjavi za medije je pritrdila, da lahko število zdravnikov v Sloveniji najbolj učinkovito povečamo s tem, da izobrazimo dodatno število zdravnikov, a je ob tem izrazila pomisleke.
Opozorila je, da si medicinski fakulteti v Ljubljani in Mariboru že vrsto let prizadevata povečati kapacitete. Ti dve ustanovi nimata dovolj denarja za gradnjo dodatnih prostorov, je ocenila predsednica zbornice, a poudarila, da se ne sprašujemo samo o tem, kako bo nastala stavba.
Prepričana je, da si vsak prebivalec Slovenije zasluži, da ga obravnava dobro usposobljen zdravnik. Po njenih besedah slovenski zdravniki na vseh skupnih izpitih dosegajo primerljive rezultate kot kolegi iz drugih držav EU. “Ustanovitev fakultete brez ustreznega kadra bi lahko pomenila nevarno znižanje izobrazbene ravni mladih zdravnikov in tega si verjetno v Sloveniji ne želimo,” je dejala.
Že ob ustanovitvi medicinske fakultete v Mariboru potekale razprave
Kot je spomnila, so že ob ustanavljanju medicinske fakultete v Mariboru potekale razprave, ali smo sposobni zagotoviti dovolj kakovostnih učiteljev za dve fakulteti. “Čas je pokazal, da je medicinska fakulteta v Mariboru potrebna in da vzgaja dobre zdravnike, ki uspešno nadaljujejo svoje delo,” je ocenila.
Napoved ustanavljanja fakultete na Primorskem je Beović označila za presenečenje. Pred časom so potekale razprave o ustanovitvi fakultete v Celju in takrat so razmišljali, ali bi bila to širitev ene od obstoječih fakultet ali bi sodila pod okrilje neke tretje univerze. Tokrat pa z odločitvijo na zbornici niso bili seznanjeni, je pojasnila.
Izobraževanje zdravnikov “za izvoz” velika izguba za državo
Beović je pritrdila tudi pomislekom, da v izolski bolnišnici ni primernih pogojev za opravljanje zdravniške prakse, za razliko od Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana. “Marsikaj se danes da izobraževati s pomočjo simulatorjev, ki v Sloveniji že obstajajo, ampak vendarle si najbrž ne želite zdravnika, ki diplomira in se potem prvič sreča z vami kot s pacientom,” je komentirala.
Na vprašanje, ali ne bi bilo bolj primerno širiti kapacitet obstoječih fakultet, je odgovorila, da bi bilo to na eni strani najbolj enostavno, na drugi strani bi pa zagotavljalo potrebno kakovostno raven. Po besedah predsednice zdravniške zbornice pa verjetno obstajajo tudi tretje možnosti: “Recimo, da bi pri nas začela delati neka tuja univerza s tujimi učitelji, ampak organizacija česa takega je verjetno še težja.”
Beović je opozorila tudi, da je izobraževanje zdravnikov “za izvoz” velika izguba za državo, zaradi česar je treba zagotoviti pogoje, da bi več zdravnikov ostalo v Sloveniji.
Pomisleki tudi na Zdravniški zbornici Slovenije
Na Zdravniški zbornici Slovenije medtem menijo, da se ob Golobovi najavi postavlja vprašanje, kje bodo vsi ti študenti opravljali vaje in pridobivali praktične izkušnje, ki so “neprecenljive za bodoče zdravnike”.
V odzivu so poudarili, da medicinsko izobraževanje zahteva obsežno praktično delo, ki se običajno izvaja v univerzitetnih bolnišnicah in zdravstvenih ustanovah. V Sloveniji imamo trenutno le dve univerzitetni bolnišnici, in sicer univerzitetna klinična centra Ljubljana in Maribor. Primorska univerzitetne bolnišnice nima, zato trenutno nima ustreznih pogojev za izvajanje potrebne klinične prakse za študente, poudarjajo.
“Prav tako si želimo, da bi bili pogoji za delo zdravnikov v Sloveniji boljši, saj bi na ta način mlade zadržali v Sloveniji in jih privabili na specializacije, za katere trenutno ni dovolj interesa. Z izboljšanjem delovnih pogojev in infrastrukturnih zmogljivosti bi lahko povečali privlačnost zdravniškega poklica v tistih specialnostih in na tistih delovnih mestih, kjer jih najbolj primanjkuje,” so še zapisali.
Dekan ljubljanske medicinske fakultete: “Nas ni nihče nič vprašal”
Dekan ljubljanske medicinske fakultete Igor Švab je po Golobovi napovedi za časnik Večer pojasnil, da o tretji fakulteti prvič sliši. “Nas ni nihče nič vprašal niti nas ni obvestil. Ne vem, če je to pametno, saj že zdaj primanjkuje pedagoškega kadra, ki si ga bomo potem kradli,” je dejal.
Tudi dekan mariborske medicinske fakultete je bil po poročanju Večera nad novico presenečen. Pojasnil je, da o tem niso nikoli razpravljali na strateškem svetu, katerega član je. Hkrati je poudaril, da fakulteta ni zgolj prostor, temveč potrebuje tudi ustrezen kader. “Obe obstoječi fakulteti bi, ob ustrezni prostorski širitvi, zlahka sprejeli dodatnih sto študentov, a mariborski država ni pripravljena zagotoviti niti sredstev za zemljišče,” je poudaril.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje