Menu Item
Nevladne organizacije, ki so bile izbrane na javnem razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic, kljub razveljavitvi razpisa pričakujejo podpis pogodb z ministrstvom za javno upravo. "Ne moremo pristati na pravno nevarnost takšnih razpisov in na to, da bi država vsakokrat, ko ji rezultati razpisa ne bi bili po volji, tega enostavno preklicala ali s prejemniki ne sklenila pogodb," je ob tem dejala direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad.
Nevladne organizacije, ki so bile izbrane na javnem razpisu za krepitev aktivnih državljanskih pravic, so po njegovi razveljavitvi vnovič poudarile, da morajo biti razpisi transparentni in ustrezno izpeljani. Ministrstvo, od katerega pričakujejo podpis pogodb, odgovarja, da bodo nerazporejena sredstva ostala namenjena razvoju nevladnih organizacij.
Ministrstvo za javno upravo je 16. januarja v uradnem listu objavilo sklep o razveljavitvi javnega razpisa za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na tem področju. Kot so pojasnili člani nevladnih organizacij, ki so bile izbrane na razpisu, je odločitev o razveljavitvi razpisa v nasprotju z javno znanimi stališči in zagotovili.
“Ministrstvo za javno upravo mora prevzeti odgovornost, zato pričakujemo, da se bomo na podlagi sklepov o izbiri, ki smo jih dobili, z ministrom sestali in sklenili pogodbe,” je v izjavi za javnost dejala direktorica Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja Katarina Bervar Sternad. Tudi predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić je izpostavil, da je “s podpisom pogodbe edino na pravni način zagotovljeno, da še lahko verjamemo v pravno državo, ki je ustavna kategorija.”
V torek so organizacije ministru za javno upravo Francu Propsu poslale poziv za srečanje v najkrajšem možnem času. Ker odziva niso dobile, so začele pripravljati vložitev več zahtevkov v različnih pravnih sporih. Ministrstvo jim odgovarja, da prijavitelji sicer imajo na voljo pravna sredstva, o upravičenosti katerih pa bo v primeru nadaljnjih postopkov presojalo le sodišče.
“Ne moremo pristati na pravno nevarnost takšnih razpisov in na to, da bi država vsakokrat, ko ji rezultati razpisa ne bi bili po volji, tega enostavno preklicala ali s prejemniki ne sklenila pogodb,” je poudarila Bervar Sternad. Direktor Permakulturnega inštituta Maribor Matej Kline pa meni, da ministrstvo že zelo dolgo pelje revizijo tako malega razpisa.
Ministrstvo: Postopki še trajajo
Ministrstvo za javno upravo pa odgovarja, da postopki notranjega in zunanjega nadzora v zvezi s predmetnim javnim razpisom še vedno trajajo in predvidoma ne bodo zaključeni v kratkem času. “Vodstvo ministrstva še ni seznanjeno z vsebino nobene od teh preiskav, kot tudi ne notranje revizije. Nerazporejena sredstva ostajajo namenjena razvoju nevladnih organizacij, saj verjamemo, da bomo v prihodnosti v okviru programa porabe sredstev Sklada za razvoj nevladnih organizacij našli način za krepitev tudi teh vsebin,” so zapisali v sporočilu za medije.
Na ministrstvu so še navedli, da bodo nadaljevali s krepitvijo podpore projektov in programov nevladnih organizacij, hkrati pa si prizadevajo narediti korak naprej, tudi na srečanju s prijavitelji v začetku februarja. Sporočili so tudi, da je objavljen Javni razpis za sofinanciranje razvoja podpornega okolje za nevladne organizacije 2023-2027 že v zaključni fazi.
Z razveljavitvijo razpisa projekti ostajajo le na papirju
Člani nevladnih organizacij so v izjavi izpostavili, da z nesklenitvijo pogodb na razpisu mnogi njihovi projekti ostajajo le na papirju. Podpredsednik Zveze prijateljev mladine Slovenije Uroš Brezovšek je tako navedel, da so na zvezi pripravljali projekt, s katerim so želeli spodbuditi aktivno državljanstvo, participacijo otrok in mladih. Na Društvu Parada ponosa pa bi se s projektom zavzemali za participacijo in množično mobilizacijo LGBTIQ+ in drugih mladih iz marginaliziranih skupin je poudarila predsednica društva Simona Muršec.
Na razpis se je ob robu pogajanj za steber zdravstva in socialnega varstva v okviru reforme plačnega sistema v javnem sektorju navezal tudi minister Franc Props in pojasnil, da je bilo s strani ministrstva smiselno in odgovorno, da je razpis preklicalo in da se bo ponovno izvedel z novimi kriteriji, ker je bil in je še vedno predmet preverjanja s strani različnih organov.
Razpis je bil eden od vzrokov za odstop ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Med največjimi prejemniki sredstev na razpisu je bil namreč tudi Inštitut za preučevanje enakosti spolov (IPES), ki ga vodi Kaja Primorac, ki je hkrati tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, katerega solastnica in direktorica je bila do sredine lanskega junija Ajanović Hovnik, nato pa je svoj delež prepisala na mamo. Ajanović Hovnik je sicer poudarila, da se podjetje Smart center ni nikoli prijavilo na noben razpis ministrstva za javno upravo in ob tem zatrdila, da ni vedela, da je Smart center sodeloval z drugimi prijavitelji na tem razpisu. Zatrdila je tudi, da z nekdanjo poslovno partnerko nista v komunikaciji.
