Očitki na račun ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik, ki se je znašla v težavah zaradi potratne poti v New York, se kopičijo. Na razpisu njenega ministrstva je namreč javna sredstva prejel inštitut, ki ga vodi njena nekdanja poslovna partnerica. In to šele po spremembi razpisa, ki jo je po vrnitvi iz ZDA podpisala prav ministrica. Na ministrstvu, kjer so nam slednje sicer potrdili, očitke zavračajo in trdijo, da Ajanović Hovnik v izbirnem postopku ni sodelovala ter da je vse v skladu z zakonom. Kljub temu je za mnenje o zadevi zaprosila tudi KPK.
Po razkritju o potratni julijski službeni poti petih zaposlenih na ministrstvu za javno upravo (MJU), na čelu z ministrico Sanjo Ajanović Hovnik v New York, je zdaj ena od najvidnejših članic vladajoče Svobode soočena z novimi vprašanji.
Kot poroča Večer, je med največjimi prejemniki sredstev na razpisu ministrstva za javno upravo tudi inštitut, ki ga vodi nekdanja poslovna partnerica ministrice za javno upravo.
Gre za prvi javni razpis za “krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij na področju aktivnih državljanskih pravic”, ki ga je ministrstvo objavilo marca letos. Vrednost celotnega razpisa je okoli 10,6 milijona evrov, v prvem krogu, ki je bil zaključen 15. maja, pa je bilo za sofinanciranje projektov in programov nevladnih organizacij na razpolago okoli 6,9 milijona evrov sredstev.
Po poročanju časnika je bilo v tem prvem krogu razpisa 300 tisoč evrov odobrenih tudi mariborskemu Inštitutu za proučevanje enakosti spolov (IPES), ki ga vodi Kaja Primorac. Ta pa je tudi direktorica in solastnica podjetja Smart center, ki se ukvarja s svetovanjem in finančnim načrtovanjem pri vzpostavljanju tako imenovanih pametnih skupnosti, inovativnih rešitvah, demokratizaciji procesov, digitalni preobrazbi in trajnostnih rešitvah.
Delež v podjetju podarila svoji mami
Podjetje Smart center, ustanovljeno avgusta 2020, je do vstopa v vlado Roberta Goloba junija lani kot direktorica vodila prav Sanja Ajanović Hovnik, ki je bila tudi lastnica 50-odstotnega deleža. Dva tedna po nastopu ministrske funkcije, 15. junija 2022, je svoj delež po poročanju portala Oštro podarila svoji mami, sicer upokojeni medicinski sestri, ki po dostopnih podatkih nima izkušenj s poslovnim svetovanjem. Direktorica Smart centra pa je postala Kaja Primorac, sicer poleg Ajanović Hovnik in Alje Žorž ena od treh ustanoviteljic podjetja.
Je torej lahko težava, da je denar na javnem razpisu prejel inštitut, ki ga vodi bivša poslovna partnerica ministrice? Ne gre spregledati niti, da imata tako inštitut kot podjetje sedež na istem naslovu – v mariborski poslovno-trgovski zgradbi na Glavnem trgu 17. Po poročanju Večera imata celo skupen poštni nabiralnik.
Na ministrstvu za javno upravo zagotavljajo, da je postopek javnega razpisa v celoti vodila strokovna komisija, ki je bila sestavljena iz predstavnikov šestih ministrstev in imenovana z odločbo 13. 2. 2023, da ministrica ni sodelovala v nobeni fazi odločanja in da nikoli ni bila v nikakršnem poslovnem odnosu z IPES Maribor. Glede Smart centra pa pravijo, da ministrica od izstopa iz poslovne strukture ni v nobeni povezavi s tem podjetjem.
Ob tem danes tudi posebej poudarjajo, da to podjetje, ki ga je prej vodila ministrica, “nikoli ni kandidiralo na predmetnem razpisu niti ni nikoli poslovalo z IPES Maribor.”
Inštitut do denarja šele po spremembi razpisa
Dejstvo sicer je, da je kasneje prišlo do spremembe javnega razpisa, kar je po vrnitvi s poti v New Yorku 27. julija podpisala prav ministrica Ajanović Hovnik.
Na njenem ministrstvu sicer zatrjujejo: “Ministrica je kot predstojnica MJU zgolj podpisala razpisno dokumentacijo in na predlog strokovne komisije nadaljnje spremembe dokumentacije. Gre za običajni postopek, v primerih, ko ni razporejenih večina razpisanih sredstev, kot je to bilo pričakovano ob pripravi javnega razpisa. To je pa tudi vse, kar je imela ministrica opraviti z razpisom.”
Kot so še poudarili, ministrica ni bila seznanjena, da je na razpisu sodeloval tudi IPES Maribor, po njihovem pa “sodelovanje te nevladne organizacije v nobenem primeru ni sporno”.
V oči pa bode podatek, da je IPES Maribor pred spremembo razpisa za las ostal brez sredstev, saj je bilo za sklop E2 predvidenih za 1,5 milijona sredstev. Prvih pet izbranih organizacij pa je prejelo vsaka po 300 tisoč evrov, kar je bilo določeno kot najvišji možni dodeljeni znesek nevladni organizaciji. S tem je IPES ostal zunaj, čeprav je dosegel visoko oceno – 85 točk od 88 možnih.
Po spremembi in prerazporeditvi denarja pa je sredstva dobil kot prvi, poleg njega pa še šest organizacij, med njimi Slovenska fundacija za UNICEF, Zveza prijateljev mladine Slovenije, Društvo Parada ponosa … Na spodnjem seznamu so razvidni končni prejemniki sredstev v sklopu E2, njihove povprečne ocene in odobrena sredstva.
Na ministrstvu pravijo, da ministrica Ajanović Hovnik z direktorico IPES Maribor Kajo Primorac “zaradi delovnih obremenitev ter selitve omenjene v Maribor nima rednih stikov. Gospa je sicer dolgoletna članica Inštituta za preučevanje enakosti spolov, gre za nevladno organizacijo s statusom v javnem interesu na področju enakih možnosti žensk in moških, ki ji ga je že pred leti podelilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.”
Dodajajo pa, da kljub prepričanju, da ministrica ni delovala v neskladju z zakonodajo in predpisi o integriteti in preprečevanju korupcije, je to sredo – torej en dan pred objavo zgodbe v medijih – Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) zaprosila za mnenje o morebitnem obstoju nasprotnih interesov.
Kaja Primorac je za Večer dejala, da se z ministrico že dolgo nista srečali in da je ni nikoli obvestila o tem, da se je IPES Maribor na razpis prijavil. Na vprašanje o spremembi razpisa, s katero so potem vendarle prišli do sredstev, pa so na inštitutu odgovorili, da s spremembo do prejema novinarskih vprašanj sploh niso bili seznanjeni: “V roku smo oddali prijavo na razpis in bili nato obveščeni o uspešnem izboru prijave.”
V IPES Maribor ne razumejo, zakaj bi bila njihova prijava oziroma izbor na tem razpisu problematičen. Dodajajo, da so bili na razpisih ministrstva za javno upravo že v preteklosti izbrani za prejemnika sredstev za izvajanje projektov.
Ministrstvo smo prosili za nekatera dodatna pojasnila o spremembi razpisa:
“21. 7. 2023 je strokovna komisija na seji potrdila predlog prejemnikov sredstev za sofinanciranje na razpisu. Hkrati je bilo ugotovljeno, da je na nekatere sklope prispelo bistveno manj vlog oziroma predlogov projektov, kot je bilo pričakovano in na druge sklope bistveno več vlog, kot je bilo pričakovano. Skratka, predmetni javni razpis ni šel v pričakovano smer. Iz tega razloga je komisija predlagala ministrici spremembo predmetnega javnega razpisa.” Ponovili so, da gre za običajni postopek, ko vsa sredstva niso razporejena, in da je to vse, kar je imela ministrica opraviti z razpisom.
“27. 7. 2023 je ministrica na pobudo strokovne komisije podpisala spremenjen javni razpis. Spremenjen je bil na način, da se morebitni ostanek razpoložljivih sredstev pri sklopih A1, A2, B, C, D1, D2 in E1 prenese na sklop E2. 28. 7. 2023 je bila sprememba javnega razpisa objavljena v Uradnem listu RS in na spletnem mestu državne uprave – gov.si. 28. 7. 2023 je komisija na seji potrdila razširjen predlog prejemnikov sredstev za sofinanciranje na razpisu, iz razloga, ker so na sklopih A1, A2, B, C, D1, D2 in E1 ostala presežna sredstva, ki so se skladno s spremembo javnega razpisa prenesla na sklop E2. Seznam je objavljen na spletnem mestu državne uprave – gov.si.
Že pred tem pa so sporočili, da je transparentnost pri javnih razpisih, ki jih izvajajo, zagotovljena “z doslednim upoštevanjem Pravilnika za izvrševanje proračuna in Uredbe o posredovanju in ponovni uporabi informacij javnega značaja.”
In še: “Poudarjamo, da je v predmetnem javnem razpisu transparentnost zagotovljena tudi s konkretnimi cilji in nameni dodeljevanja sredstev, vnaprej predpisanimi pogoji in merili ocenjevanja ter izbora vlog. Vsa dokumentacija v zvezi s predmetnim javnim razpisom je dostopna vsakomur, skladno z Zakonom o dostopu do informacij javnega značaja. Transparentnost spremljanja izvajanja projektov se dodatno zagotavlja z umestitvijo projektov v državni proračun na način, da se bo za vsak projekt, izbran na predmetnem razpisu, zagotovilo ločeno finančno spremljanje.”
Sredstva so bila sicer odobrena 48 organizacijam, a kot poudarja ministrstvo, nobena pogodba z izbranimi upravičenci še ni bila podpisana. “Odločitev o dodelitvi sredstev je na podlagi predloga strokovne komisije sprejel državni sekretar. Ministrica pri tem ni sodelovala.”
Javni razpis je bil razdeljen na več sklopov:
SKLOP A: Sofinanciranje pilotnih projektov spodbujanja udeležbe državljanov in občanov v procese priprave predpisov na lokalni (A1) ali nacionalni ravni (A2)
SKLOP B: Sofinanciranje razvoja, nadgradnje in razširjanja digitalnih rešitev za krepitev demokracije
SKLOP C: Sofinanciranje vključevanja zaposlenih in prostovoljcev v usposabljanja za krepitev zagovorniške vloge nevladnih organizacij
SKLOP D: Sofinanciranje celovitih projektov nevladnih organizacij za krepitev aktivnih državljanskih pravic in opolnomočenje nevladnih organizacij (D1, D2)
SKLOP E: Financiranje programov nevladnih organizacij za razvoj demokracije, krepitev dobrega upravljanja, transparentnosti oblasti ter spodbujanje aktivnega državljanstva (E1, E2).Za SKLOPE A, B, C in D je predvidenih več rokov odpiranja (2023, 2024, 2025). Za SKLOP E je predviden en rok odpiranja (2023).
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje