Ko ministri ne vedo, kaj potrjujejo, in ne glasujejo niti za lastne pobude

Dogajanje v koaliciji so v zadnjem tednu zaznamovala prerekanja, kaj prinaša deklaracija Nata o povišanju denarja za obrambo na pet odstotkov BDP, ali se je vlada s sprejemom izhodišč za udeležbo premierja Roberta Goloba na vrhu zavezništva v Haagu zavezala k izpolnitvi te zaveze in kako lahko na delovanje koalicije vpliva pobuda Levice za posvetovalni referendum o zvišanju obrambnih izdatkov, ki ga po novem podpira tudi SD, v Svobodi pa mu nasprotujejo. Ob tem pa je bilo mogoče zaznati vrsto zavajanj in manipulacij, pa tudi neodgovornega in nedoraslega ravnanja nekaterih članov vlade.

Začelo se je že ob predlogu za razpis posvetovalnega referenduma o obrambnih izdatkih, ki so ga poslanci Levice v parlamentarni postopek vložili 9. junija. Pričakovali so, da bo državni zbor o njem glasoval še pred odločanjem o obrambni resoluciji, ki določa, da se bodo izdatki za obrambo še letos dvignili na dva, do leta 2030 pa na tri odstotke BDP. A se je predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič iz vrst Gibanja Svoboda odločila drugače.

"Mislim, da ni prav, da bi predlog za posvetovalni referendum oviral odločanje o resoluciji, ki je politični akt. V tem delu spreminjamo parlamentarno prakso," je novo pot državnega zbora pod njenim vodstvom pojasnila Klakočar Zupančič in dodala, da bo predlog za razpis posvetovalnega referenduma na plenarni seji obravnavan v roku 30 dni. V Levici so sicer takšni odločitvi nasprotovali, a ne preveč odločno. Vodja njihove poslanske skupine Matej Tašner Vatovec je izpostavil pričakovanje, da bi glede na preteklo parlamentarno prakso državni zbor najprej odločal o predlogu za posvetovalni referendum. A je dodal, da bo referendum aktualen tudi po sprejemu resolucije.

Ministri spregledali izhodišča za vrh Nata, ki so omenjala pet odstotkov BDP za obrambo

Slab teden dni pred vrhom Nata v Haagu, ko so v premierjevih krogih že poudarjali, da Slovenija ne bo nasprotovala dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP do leta 2035, je več ministrov na seji vlade očitno spregledalo vsebino in tudi samo točko izhodišč za udeležbo premierja Goloba na vrhu zavezništva.

Točka 6Č je bila sicer na dnevni red seje vlade, ki se je odvila 19. junija, dodana naknadno in je bila ob raznih meddržavnih sporazumih nekoliko skrita, a je do širitve dnevnega reda prišlo že dan pred vladno sejo. Ministrom in njihovim najožjim sodelavcem pa bi že zaradi vročice, ki jo v zadnjih tednih sproža beseda Nato, in tudi zaradi oznake interno ta točka morala pasti v oči.

V luči polemik o povečanju obrambnih izdatkov bi bilo torej pričakovati, da bi vsaj člani vlade iz Levice in SD, ki v javnosti odločno nasprotujeta zavezi Nata o dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, gradivo prebrali in na seji vlade tudi izrazili svoje nasprotovanje.

V vladnih izhodiščih je bil namreč ta odstotek naveden, zraven pa je pisalo: "S strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov bo predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju." A so ob tej točki dnevnega reda vsi navzoči na seji vlade molčali, kar pomeni, da so dokument brez razprave potrdili.

Generalni sekretariat vlade demantiral Hanove navedbe, da ga ni bilo v dvorani

Gospodarski minister in prvak SD Matjaž Han je pred tednom dni za N1 zatrdil, da je sejo vlade zaradi drugih obveznosti zapustil pred koncem, torej tik preden so prišla na vrsto izhodišča za premierjevo udeležbo na vrhu Nata. Ob tem pa bode v oči, da sta točki o izhodiščih sledili še točki 6D in 6E, pri katerih so obravnavali predloga ministrstva za gospodarstvo in pri katerih je bil minister Han poročevalec. Kako je torej lahko sejo zapustil, nato pa na njej predstavljal svoje predloge, smo vprašali gospodarskega ministra.

Odgovoril nam je, da je prišlo do zamenjave vrstnega reda obravnavanih zadev in da sta njegovi točki prišli na vrsto pred izhodišči za vrh Nata. "Točki ministrstva za gospodarstvo, turizem in šport sta bili obravnavani na način, kot sta bili uvrščeni na dnevni red," pa so Hana demantirali v generalnem sekretariatu vlade. Iz njihovih navedb je mogoče sklepati, da je bil torej gospodarski minister navzoč tudi pri obravnavi izhodišč za Golobovo pot v Haag.

Ko smo Hana soočili z odgovorom generalnega sekretariata, pa je še vedno menil, da sta bila njegova predloga prej na vrsti kot izhodišča. Je pa poudaril, da je bilo na dnevnem redu vladne seje pred dvema tednoma ogromno točk, da so pri nekaterih vrstni red zamenjali, skozi nekatere pa šli zelo na hitro, da izhodišča za poti članov vlade v tujino običajno niso zanimiva ter da so ob odhodu premierja Goloba s seje in odsotnosti podpredsednikov celo ugotavljali, kdo naj bi vodil sejo ...

Prav tako se Han ne spomni, da bi poročevalka pri izhodiščih – te je pripravilo ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, zaradi odsotnosti ministrice Tanje Fajon pa je bila na seji navzoča državna sekretarka Melita Gabrič – povedala karkoli vsebinskega. Če bi Gabrič dejala, da je v dokumentu zapisana podpora dvigu obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP, bi se namreč sam nedvomno oglasil, zatrjuje predsednik SD. Ob tem je izpostavil, da sta tako on kot koordinatorica Levice Asta Vrečko že na sestanku s premierjem pred vladno sejo poudarila, da Golobu njuni stranki ne dajeta mandata za dvig obrambnih izdatkov na pet odstotkov BDP.

"Zdaj bom pa jaz pregledal, kdaj so bila obravnavana izhodišča za vrh Nata," je napovedal. Priznal je, da teh ni prebral in da je bila to napaka. Ob tem pa je zagotovil, da bo v prihodnje prebral vse dokumente, ki jih bo obravnavala vlada, si za to vzel tudi odmor in po potrebi zahteval pravno mnenje. Prvaku SD pa se zdi bistveno, da se v primeru korektnih odnosov koalicijski partnerji o pomembnih točkah predhodno dogovorijo, ne pa da prihaja do izigravanj. "Koalicijski vrh, ki je bil po Haagu, bi moral biti pred njim," je dodal Han.

MZEZ: Fajon je bila z izhodišči seznanjena dva dni pred sejo vlade

Med Socialnimi demokrati je bilo precej hude krvi tudi, ker jih na izhodišča pred sejo vlade ni opozorila zunanja ministrica Tanja Fajon. Ob tem je v SD mogoče slišati dve razlagi, zakaj Fajon tega ni naredila. Po prvi naj tudi ona z vsebino izhodišč ne bi bila seznanjena in naj bi tik pred vrhom Nata, ko je izvedela za potrditev dokumenta, pri ministrskih kolegih iz SD preverjala, ali so ga podprli. Po drugi razlagi pa bi bil lahko v ozadju ministričinega molka dogovor s premierjem Golobom.

A na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve (MZEZ) pravijo, da je Fajon tudi v času odsotnosti iz države seznanjena z vsemi aktualnimi zadevami, ki sodijo v delokrog ministrstva. Tako je bila po njihovih navedbah z izhodišči za vrh Nata seznanjena, preden so jih dva dni pred sejo vlade poslali v vladno obravnavo. Na kritike v SD, da jih Fajon na dokument ni opozorila, pa na MZEZ odgovarjajo, da je bilo gradivo dan pred sejo vlade v informacijskem sistemu in je bilo dostopno ministrstvom in članom vlade oziroma vsem, ki imajo pravico dostopa do dokumentov z oznako interno.

Pri obravnavi izhodišč ni bilo v dvorani nikogar od ministrov Levice; Asta Vrečko je sejo zapustila malo pred to točko. Na vprašanje N1, zakaj je predčasno odšla s seje, v Levici niso odgovorili. Vrečko je sicer po ponedeljkovem mini koalicijskem vrhu poudarila, da ministri Levice točke z izhodišči niso spregledali – opazili so jih na seji vlade. "Dviga sredstev nismo podprli, ker o njem nismo glasovali. Na seji vlade ni bilo razprave niti ni bil sprejet noben sklep, ki bi Slovenijo zavezal k obrambnim izdatkom v višini pet odstotkov BDP," so navedli v Levici.

Maljevac na dopust eno uro pred začetkom dopisne seje vlade

V začetku tega tedna je vlada na dopisni seji sklenila, da nasprotuje predlogu Levice za posvetovalni referendum o povišanju izdatkov za obrambo. Proti takšnemu sklepu so glasovali vsi ministri SD in minister za delo iz Levice Luka Mesec, ne pa tudi preostala člana vlade iz najmanjše koalicijske stranke. Minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac in ministrica Vrečko namreč na dopisni seji nista glasovala, pa čeprav sta med osrednjimi in najbolj prepoznavnimi točkami programa stranke prav zamrznitev vojaških izdatkov in izstop Slovenije iz zveze Nato.

Vrečko je po ponedeljkovem mini koalicijskem vrhu dejala, da je bila med glasovanjem na dopustu, računalnika pa ni imela pri sebi. Poudarila je še, da je bila dopisna seja vlade sklicana v petek (27. junija) "pozno popoldne". A tako pozno vendarle ni bilo: točka o referendumu je bila na dopisno sejo uvrščena ob 15.46. Prav tako rok za glasovanje nikakor ni bil kratek – iztekel se je v ponedeljek (30. junija) ob 9. uri.

Na ministrstvu za solidarno prihodnost pa so za N1 navedli, da je minister Maljevac na dopust odšel uro pred pričetkom glasovanja in se vrnil v torek zjutraj. Kot je znano, se je konec tedna udeležil parade ponosa v Budimpešti, vendar pa je Levica v objavah na družbenih omrežjih napovedala, da na pot proti madžarski prestolnici odhaja v soboto.

Levica: Odsotnost ministrov še ne pomeni nepodpore posvetovalnemu referendumu

V najmanjši vladni stranki so poudarili, da odsotnost njihovih ministrov pri glasovanju še ne pomeni nepodpore posvetovalnemu referendumu. "Ministri Levice podpirajo razpis posvetovalnega referenduma, s katerim bi ljudje povedali, ali se strinjajo s tem, da naj Slovenija sledi načrtom za drastično povečanje vojaškega proračuna," so izpostavili.

Vendar pa poslovnik vlade določa, da se v primeru, če se minister do predlaganih sklepov izrecno ne opredeli, šteje, da je na dopisni seji glasoval za vladni predlog.

To torej pomeni, da sta Vrečko in Maljevac z neglasovanjem podprla sklep vlade, da nasprotuje predlogu Levice za posvetovalni referendum. Levico smo tudi vprašali, ali torej njihovi ministri za nujne vladne zadeve na dopustu niso dosegljivi. "Za vse nujne stvari je ministrica vedno in ves čas dosegljiva, šlo je izključno za kratko odsotnost," so nam odgovorili.

Pobudniki ustavne presoje niso opazili spornega predloga MNZ

Odločanje o izhodiščih za premierjevo udeležbo na vrhu Nata pa ni bil prvi primer, ko so ministri zaradi nepoznavanja dnevnega reda oziroma vsebine gradiva ravnali v nasprotju s svojimi zavzemanji. Tako je vlada pred dvema letoma soglasno potrdila mnenje notranjega ministrstva (MNZ), da so določbe zakona o tujcih, ki jih je sprejela prejšnja vlada Janeza Janše, skladne z ustavo. Takšno mnenje so podprli tudi tisti ministri, ki so se kot opozicijski poslanci v prejšnjem mandatu zaradi spornih členov zakona o tujcih obrnili na ustavno sodišče.

Med njimi je bil gospodarski minister Han. Ko je odločitev vlade prišla v javnost, je odkrito priznal, da se je s spornim mnenjem MNZ strinjal zgolj zato, ker ni vedel, o čem glasuje. Enako razlago sta ponudila minister Maljevac in ministrica Vrečko ter še nekateri drugi člani vlade.

Spornega predloga MNZ ni opazil niti eden od pobudnikov ustavne presoje, sedaj pa minister za delo Luka Mesec, čeprav je prav on vodil sejo vladnega odbora za državno ureditev in javne zadeve, na kateri so obravnavali mnenje notranjega ministrstva. "Gradivo je bilo paketno obravnavano in nihče od prisotnih ni opazil omenjenega predloga mnenja," so navedli na ministrstvu za delo.

Tedaj je sicer več ministrov poudarjalo, da jim v obilici dela lahko kakšno gradivo tudi "uide". So pa zagotavljali, da bodo v prihodnje pri pregledovanju gradiv tako sami kot njihovi sodelavci bolj pozorni ...