V Ljubljani je potekal protestni shod v podporo zaposlenim prosilcem za azil, ki jih država izganja. V Ambasadi Rog so prepričani, da je to absurdno, saj medtem ko v Sloveniji primanjkuje delavcev in si vlada prizadeva, da bi privabila tujo delovno silo, notranje ministrstvo že zaposlene izganja. Na ministrstvu so v včerajšnjem odzivu poudarili, da ne gre za deportacije, temveč za predaje prosilcev za mednarodno zaščito. Po besedah nevladnika Mihe Blažiča gre za trik, saj so isto stvar poimenovali z drugačnim "malo bolj humanim izrazom, ampak ko policija nekoga vklene in ga odpelje v drugo državo, je to v vsakem slovarju deportacija".
Pred azilnim domom Kotnikova v Ljubljani je potekal protestni shod proti deportacijam tujih državljanov, ki so v Sloveniji zaposleni in vključeni v družbo.
To se je v teh dneh zgodilo Nigerijcu Arinzeju Bauldwinu Anamuduiheju, ki je v Sloveniji redno zaposlen ter je po lanskoletnih uničujočih poplavah priskočil na pomoč in več tednov intenzivno pomagal pri sanaciji škode v Sneberjah.
“Če ne bomo našli sistemske rešitve, se bo dogajalo, da bodo ljudje, za katere si država prizadeva, da bi jih v Slovenijo privabila, deportirani,” je strnil Miha Blažič iz Ambasade Rog. Tako ne razumejo pristojnih organov, zakaj jim ne izdajo dovoljenj za bivanje na podlagi zaposlitve. V času, ko v državi primanjkuje delavcev in vlada išče načine, kako jih uvažati s Filipinov, ministrstvo za notranje zadeve že zaposlene iz države izganja.
Po navedbah nevladne organizacije je zaskrbljujoče, da je večina delavcev tudi po daljšem bivanju, zaposlitvi in vključenosti v slovensko družbo še vedno v deportacijskih postopkih – in to v državah, iz katerih so morali zaradi rasistične obravnave zbežati.
Po trenutni ureditvi se od delavcev, ki želijo ostati v Sloveniji, “zahteva nemogoče”, menijo v Ambasadi Rog. Za pridobitev vize izven EU, kjer ima Slovenija pristojno konzularno službo, čakajo tudi več mesecev oziroma let ter se po vsem tem vrnejo v Slovenijo, kjer že danes bivajo in delajo. “Takšnega postopka, ki obremenjuje delavce, delodajalce in konzularne službe, ni mogoče utemeljiti z nobenim argumentom. Vsak delavec mora ob oddaji vloge na upravno enoto že zdaj izkazati svojo identiteto in priložiti potrdilo o nekaznovanosti in druge dokumente. Enako, kot bi storili v tujini,” so pojasnili nevladniki.
“Ravno aktualna ureditev je kriva, da številni prosilci zaradi groženj z deportacijo izstopijo iz postopkov, bivajo v državi brez papirjev in delajo na črno, s čimer se bistveno povečujeta izkoriščanje in nered na trgu dela,” so jasni.
V Ambasadi Rog prav tako ne razumejo, da država prosilce za azil, ki že tako ali tako predstavljajo eno najranljivejših družbenih skupin, izkoristi zgolj v času, ko trajajo njihovi postopki, nato pa jih brez kompenzacije izžene iz države.
Na ministrstvu za notranje zadeve so v včerajšnjem odzivu poudarili, da ne gre za deportacije prosilcev, ampak gre za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU. Po besedah Mihe Blažiča je ministrstvo znova uporabilo trik, saj so isto stvar poimenovali z drugačnim malo bolj humanim izrazom, ampak “ko policija nekoga vklene in ga odpelje v drugo državo, je to v vsakem slovarju deportacija”.
Ministrstvo za notranje zadeve tudi trdi, da se bo vsak, ki je zaposlen, lahko vrnil v državo, če bo na konzulatu izven EU zaprosil za dovoljenje za delo, a “isto ministrstvo večini tujcev tudi petletno odločbo o prepovedi vstopa v Slovenijo in EU, ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti”, je dodal.
Po njegovih besedah je več ministrstev, sindikatov in delodajalcev že predlagalo, da bi lahko v Sloveniji zaposleni tujci svojo prvo vlogo oddali tudi na upravni enoti, a notranje ministrstvo za to ni pokazalo posluha. Pojasnilo je namreč, da prebežnikom ne morejo odobriti azila na podlagi zaposlitve, kar je po Blažičevi oceni zavajanje, saj da so prosili le za to, da naj na podlagi zaposlitve dobijo možnost vloge za dovoljenje za začasno prebivanje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje