Slovenija se tako kot številne evropske države spoprijema z velikim pomanjkanjem delovne sile. V državah nekdanje Jugoslavije, kamor se je zatekala doslej, razpoložljive delovne sile tako rekoč ni več, zato se ozira po bolj oddaljenih državah. Po naših informacijah želi premier Robert Golob že letošnjo turistično sezono reševati z delavci s Filipinov, kjer namerava vlada odpreti konzulat. Poleg tega želi s Filipini in še šestimi državami skleniti sporazume o zaposlovanju. Je to res mogoče narediti tako hitro, kot pričakuje predsednik vlade?
Premier Robert Golob je v več zadnjih nastopih spregovoril o tem, kako namerava vlada rešiti težavo velikega pomanjkanja delovne sile v Sloveniji.
Poleg lažjega podaljševanja dovoljenj za bivanje tujcev pri nas, ki ga je prinesla novela zakona o tujcih, Golob omenja zlasti nujnost organiziranega uvoza delovne sile. Tako je ob aprilskem odprtju 17. mednarodnega industrijskega sejma v Celju poudaril, da mora Slovenija “priliv tuje delovne sile spraviti v organizirano obliko in krepiti dialog z državami izvora”.
Ob tem je napovedal odprtje konzularnega predstavništva na Filipinih, ki da bo prispevalo k lažjemu prehajanju filipinskih delavcev v našo državo.
V nedavnem pogovoru v podkastu Aidea pa je predsednik vlade dejal, da novela zakona o tujcih omogoča, da bo Slovenija začela za nego v domovih za ostarele po hitrem postopku pospešeno uvažati delovno silo iz štirih držav. Katere so te države, ni navedel; ponovno je omenil le Filipine, kjer da “bomo končno odprli konzulat”.
“Zastava na pročelju nikakor ne bo zadoščala”
Po besedah naših virov naj bi imel Golob zamisel, da bi odprtje tega konzulata in uvažanje delavcev s Filipinov dorekli po hitrem postopku ter bi ti že reševali letošnjo poletno turistično sezono v Sloveniji. Kot pravijo poznavalci, pa odprtje konzulata, še zlasti pa sprejetje sporazuma o izmenjavi delavcev terjata kar nekaj časa.
“Robert Golob razmišlja kot biznismen in ni ponotranjil delovanja državne uprave, kjer je v ospredju postopek,” je dejal eden naših sogovornikov.
Na ministrstvo za zunanje in evropske zadeve, ki ga vodi predsednica SD Tanja Fajon, smo poslali vprašanje, v kateri fazi je odpiranje konzulata na Filipinih. Čeprav premier Golob o tem konzulatu javno nenehno govori, so nam z ministrstva odgovorili, da posameznih korakov postopka odpiranja predstavništev v tujini ne morejo komentirati. Po naših informacijah je Slovenija Filipine za soglasje za odprtje konzulata že zaprosila, a ga še ni dobila.
Dobri poznavalci delovanja slovenskih predstavništev v tujini sicer poudarjajo, da je odpiranje konzulata precej zahtevno dejanje in da rezultatov v mesecu ali dveh po pridobitvi soglasja države sprejemnice ni mogoče pričakovati.
Opozarjajo tudi na možne kadrovske težave. Po besedah naših virov bi namreč Slovenija na Filipinih, če želi od tam res uvoziti večje število delavcev, potrebovala vsaj dva konzularna uslužbenca, ki nikakor ne bi smela biti začetnika ali tja celo prestavljena “po kazni”. Na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve naj ne bi bilo zaznati večjega zanimanja za odhod v azijsko državo.
Predvsem pa naši sogovorniki poudarjajo, da bo treba za uspešno privabljanje tuje delovne sile v Sloveniji urediti nekatere osnovne pogoje: postopek za prihod mora biti primerljiv s postopki v drugih evropskih držav, ponuditi jim bo treba ustrezno plačilo …
“Zastava na pročelju zgradbe konzulata nikakor ne bo zadoščala,” še pravijo naši sogovorniki.
Tudi na sporazume bo treba počakati
Drug del načrta za privabljanje delovne sile iz oddaljenih držav so tako imenovani sporazumi o zaposlovanju in sporazumi o socialni varnosti. Vlada jih želi podpisati s Filipini, Moldavijo, Gruzijo, Ukrajino in Turčijo, pravijo na ministrstvu za delo, ki ga vodi koordinator Levice Luka Mesec. Poleg tega nameravajo spremeniti sporazume s Srbijo in Bosno in Hercegovino.
Vendar sporazumov zagotovo še ne bodo podpisali kmalu, saj se še niso začeli uradno pogovarjati z nobeno od držav.
“Opravljeni so bili prvi neformalni koraki, pripravlja pa se tudi vse potrebno gradivo za pridobitev mandata vlade za pristop k pogajanjem,” pravijo na ministrstvu.
Po mandatu vlade bodo morali dobiti še zeleno luč pristojnega parlamentarnega odbora. Šele potem se bodo lahko lotili formalnih pogajanj z državami.
Koliko časa bodo pogajanja trajala, na ministrstvu ne morejo napovedati, saj je to odvisno od stopnje soglasja glede vsebine. Opozarjajo pa, da je to zahteven in dolgotrajen proces. “Za sporazum o socialni varnosti je praviloma potrebnih več krogov pogajanj, pri čemer smo seveda popolnoma odvisni od druge strani, njene pripravljenosti in prioritet, na kar v veliki meri ne moremo vplivati,” pojasnjujejo.
Nekateri poznavalci poudarjajo, da lahko pogajanja o sporazumu trajajo tudi dve leti, če obstaja velik interes obeh držav, pa se ta čas skrajša, a le za dobro leto dni. Nato mora sporazum še ratificirati državni zbor.
Privabljanje delavcev s krepitvijo njihove varnosti
Podrobnejše načrte ima vlada samo glede sporazuma o zaposlovanju s Srbijo, ki ga želi spremeniti tako, da bo povečal zaščito srbskih delavcev pri nas. Iz sedanjega sporazuma želi na primer odstraniti določbo, da mora srbski delavec vsaj eno leto ostati pri slovenskem podjetju, ki ga je prvo zaposlilo. Ta vezava delavca na podjetje se je namreč v praksi izkazala kot okoliščina, ki povečuje tveganje kršenja delavskih pravic, je lani poleti dejal Mesec. Takrat je obljubil, da bodo takšno določbo odstranili tudi iz sporazuma z BiH.
Na ministrstvu pojasnjujejo, da je prav višja stopnja zaščite tisto, kar bo delavce prepričalo, da pridejo v večjem številu. “Iskanje rešitve za pomanjkanje delovne sile in zaščita delavcev se ne izključujeta, ravno nasprotno. Zagotavljanje pravic tujim delavcem kvečjemu pripomore k njihovemu prihodu v Slovenijo,” pravijo.
V delodajalskih organizacijah se s tem ne strinjajo. Odprava enoletne vezave delavca na prvega delodajalca bi pomenila, da bi bila Slovenija le vmesna točka teh delavcev na poti do zaposlitve v drugih državah Evropske unije, pravijo v gospodarski zbornici. “V tem primeru ne bi dosegli želenega cilja, torej pridobivanja delavcev v poklicih, ki so na slovenskem trgu v deficitu,” trdijo.
Delavcev iz jugovzhodne Azije še vedno malo
Delodajalske organizacije so začele že lani prepričevati vlado, naj olajša zaposlovanje delavcev s Filipinov, iz Tajske, Nepala in Indonezije. Predstavniki Kluba slovenskih podjetnikov (SBC), ki ga vodi Joc Pečečnik, so se o tem julija lani pogovarjali z ministrstvom za zunanje zadeve. Tam so jih usmerili na ministrstvo za delo in notranje ministrstvo.
Delavcev iz držav jugovzhodne Azije je v Sloveniji še vedno zelo malo, čeprav se je število filipinskih in predvsem nepalskih delavcev lani povečalo za nekajkrat. Skupno je zavod za zaposlovanje delavcem iz teh dveh držav ter iz Tajske in Indonezije izdal manj kot 300 delovnih dovoljenj. Delavcev iz BiH in Srbije pa je na primer pri nas več deset tisoč.
Relativno veliko povečanje števila delavcev iz Nepala bi lahko bilo posledica pomoči, ki jo nudi Klub slovenskih podjetnikov. Na svoji spleti strani podjetjem sporoča, da ima njihov ambasador v Nepalu že 18 let kadrovsko agencijo, ki je posredovala pri iskanju več kot 30.000 zaposlenih za več kot 20 različnih panog.
Ko smo SBC prosili za več informacij o delovanju te kadrovske agencije in o tem, katera slovenska podjetja je oskrbela z delavci, pa so nam sporočili, da njihov ambasador Mani Raj Khatiwada v Nepalu nima kadrovske agencije in da delavce iščejo podjetja sama. Iz javno dostopnih podatkov je sicer razvidno, da Khatiwada v Nepalu vodi turistično agencijo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje