Menu Item
Koalicija je pred četrtkovim glasovanjem predlagala, da se iz zakona o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ umakne člen, ki uvaja poučevanja maternega jezika in kulture za otroke priseljencev iz bivše Jugoslavije. Prav ta člen je sprožil veliko pomislekov in tudi nasprotovanja v strokovni javnosti. Zakonu se sicer kljub nasprotovanju opozicije obeta trdna podpora.
Zakonu o uresničevanju kulturnih pravic pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ, ki ga DZ obravnava danes, se obeta podpora. SDS in NSi ga sicer ne podpirata, a za njim stoji celotna koalicija.
Koalicija pa je danes vložila predlog, s katerim bi črtala člen, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogoči učenje maternega jezika in kulture v osnovnih in srednjih šolah. Prav ta člen je sprožil veliko pomislekov in tudi nasprotovanja v strokovni javnosti. Komisija za slovenski jezik v javnosti pri SAZU je tako ocenila, da uvajanje poučevanja maternih jezikov otrok priseljencev iz nekdanje Jugoslavije ne deluje v korist slovenske države in njenih prebivalcev. “Za učence in dijake ne bi bilo dobro, da bi jim navidezno všečna rešitev oteževala usvajanje učne snovi, ki jo potrebujejo za pridobitev ustrezne izobrazbe in kakovostno vključevanje v slovensko družbo,” meni predsednica komisije Andreja Žele.
Koalicijski predlog zakona po pojasnilu predlagatelja Mateja Tašnerja Vatovca (Levica) formalizira dve stvari, ki sicer že obstajata, a želijo zakoličiti njun obstoj. Kot je pojasnil, gre za prenos sredstev iz javnega sklada za kulturne dejavnosti, ki so že zdaj zagotovljena za dejavnosti pripadnikov teh narodov, na ministrstvo za kulturo. Prav tako pa po predlogu svet za vprašanja pripadnikov narodnih skupnosti narodov nekdanje SFRJ postaja stalno posvetovalno telo vlade. “Gre za majhen korak naprej, majhen simbolni korak k zavezam, ki jih je ta država z osamosvojitvijo z vsemi plebiscitarnimi dokumenti dala tudi kot obljubo vsem tistim, ki so takrat živeli na tem območju,” je pojasnil poslanec.
Sandra Gazinkovski (Svoboda) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin opozorila, da narodi nekdanje SFRJ že skoraj tri desetletja čakajo na zakonodajno pravno ureditev kulturnih pravic, za kar do danes ni bilo politične volje. “Temelj kulturnih pravic je načelo, da lahko vsakdo svobodno izraža pripadnost svojemu narodu, goji ter izraža svojo kulturo, uporablja svoj jezik in pisavo. Kulturne pravice so tako sklop človekovih pravic pripadnikov skupin, ki jih povezujejo skupna vera, narodnost, etična in jezikovna pripadnost,” je dejala.
Jonas Žnidaršič (SD) je opomnil, da je Slovenija po osamosvojitvi leta 1991 prevzela odgovornost za varovanje pravic narodnih skupnosti, ki so živele na njenem ozemlju. “Albanci, Bošnjaki, Črnogorci, Hrvati, Makedonci in Srbi si že več kot 20 let neuspešno prizadevajo in se borijo za priznanje statusa manjšin in ureditev kulturnih pravic. V 21. stoletju je končno prišlo do tega, da bomo prenehali z ignoranco in zakonsko uredili kulturne pravice teh narodnih skupnosti,” je dejal.
Tudi Tatjana Greif (Levica) je poudarila, da je skrajni čas, da skupno zgodovinsko in kulturno sobivanje “prepoznamo skozi preplet tega našega skupnega sveta in časa, ki ga živimo, brez negativnih predznakov nacionalizma, ksenofobije, predsodkov ali strahov”. Kot je dejala, je temeljni cilj zakona vzpostaviti pravno osnovo za uresničitev zavez iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011.
“Vlada Roberta Goloba uničuje stoletni trud naših prednikov”
V poslanski skupini SDS pa po besedah Alenke Jeraj menijo, da zakon ni potreben. “Vsi predstavniki teh narodnih skupnosti namreč že sedaj prejemajo finančna sredstva, da lahko izvajajo svoje kulturne programe prek Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Prav tako posvetovalno telo vlade, ki opravlja naloge povsem primerljive nalogam sveta, predlaganim s tem predlogom zakona, že deluje,” je dejala. Dodala je, da je na to opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ.
Zakona ne podpirajo tudi v NSi. Aleksander Reberšek je poudaril našo odgovornost, da ohranimo in spoštujemo, kar so naši predniki v boju za slovenski narod in jezik dosegli. “Žal pa stoletni trud naših prednikov vlada Roberta Goloba uničuje in s tem uničuje tudi naš jezik in našo državo. Za nabiranje poceni političnih točk uničujete našo kulturo, naš jezik in naš narod,” je poudaril. Poslanec je spomnil, da so vložili predlog za razpis posvetovalnega referenduma o predlogu zakona. V NSi so predlagali dopolnila, s katerimi bi po Reberškovih besedah črtali vse člene, ki so v nasprotju z ustavo.
“To ne bi pomenilo, da bi morali učitelji učiti albansko”
Poslanci iz koalicije so zanikali, da bi dopolnilo, ki ministrstvu za vzgojo in izobraževanje nalaga, da otrokom pripadnikov narodov nekdanje SFRJ omogoči učenje maternega jezika – katerega umik zdaj predlagajo – pomenilo, da bi morali učitelji v šolah učiti denimo albansko, ampak da bi ta jezik ponudili tistim, ki to želijo. Sara Žibrat (Svoboda) je NSi očitala, da potrebuje mobilizacijo za evropske volitve in grozi z referendumom o tem zakonu, s tem pa je po njenih besedah na nek način izsilila, da so ta sporni člen umaknili.
Jožef Horvat (NSi) je navedbe zavrnil in poudaril, da predlagani zakon “ni utemeljen v slovenski ustavi in bo prej ali slej tako ali drugače romal na ustavno sodišče in ljudi pognal na referendum”. Ustava namreč zagotavlja posebno varstvo in pravice avtohtone italijanske in madžarske narodne skupnosti ter posebne pravice romske skupnosti, za zakonsko urejanje posebnih pravic drugih narodnih skupnosti pa v ustavi ni podlage, je pojasnil. Tašner Vatovec je bil kritičen do Reberškovih navedb in je poudaril, da je to, da morajo ljudje, ki živijo v Sloveniji, prevzeti običaje in kulturo, “v sodobni državi 21. stoletja skregano z vsemi temelji človekovih pravic”. “Vsak človek na tem svetu ima pravico, da izraža svojo narodno pripadnost, svojo kulturo in svojo identiteto,” je poudaril.
Več koalicijskih poslancev je izpostavilo, da se z zakonskim predlogom izpolnjuje politična zaveza iz deklaracije o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanje SFRJ v Sloveniji iz leta 2011. “Ne moremo seveda uiti dejstvu, da v Sloveniji živi približno 11 odstotkov ljudi, ki predstavljajo narodnosti bivše skupne države,” je ob tem dodala Andreja Rajbenšu (Svoboda). Jeraj pa je odvrnila, da nimajo nobenih težav s temi ljudmi, ki živijo v Sloveniji, s katerimi normalno sodelujejo, ker so “del naše skupnosti, gre pa za to, ali jim priznamo status narodne manjšine”.
Državni zbor bo o predlogih dopolnil glasoval v četrtek v okviru glasovanj.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje