Menu Item
Sovoditelja Koalicije Za otroke gre Aleš Primc in Metka Zevnik sta danes na ustavno sodišče vložila pritožbo na odločitev DZ glede nedopustnosti razpisa referenduma o družinskem zakoniku. V ustavni pritožbi koalicija navaja tudi argumente za izločitev treh ustavnih sodnikov, in sicer Katje Šugman Stubbs, Roka Čeferina in Neže Kogovšek Šalomon. Državni sekretar Simon Maljevac potezo razume kot poskus nabiranja političnih točk.
V pritožbi po besedah Aleš Primca predlagajo izločitev sodnic, ker sta sodelovali v prejšnjih referendumskih kampanjah glede družinskega zakonika, Roku Čeferinu pa očitajo, da je v njih sodeloval njegov brat Aleksander Čeferin.
“Nesprejemljivo z vidika standardov poštenega sojenja je, da bi državljanke in državljani, ki niso uspeli na referendumu, svoje dosegli kot ustavne sodnice in sodniki,” je dejal Primc.
Dodal je, da zakon o spremembi družinskega zakonika ne uzakonja odločb ustavnega sodišča, ampak jih v mnogem presega. Ustavno sodišče namreč nikjer ni reklo, da je treba uvesti posvojitve otrok v LGBTQA+ razmerja in nikjer ni reklo, da mora zakon tej skupini omogočiti svobodno odločanje o rojstvu otrok, usposabljanje za partnerstva in spolno vzgojo LGBTQA+, meni Primc.
Metka Zevnik je povedala, da je zakon pripravila stranka Levica, izkušnje iz tujine, kjer so vpeljali podobno zakonodajo, pa po njenem mnenju kažejo na veliko oškodovanje otrok in družin, neustaven pa naj bi zakonik bil tudi zaradi odpravljanja ustavne pravice do ugovora vesti vzgojiteljic, učiteljic, matičarjev in uslužbencev socialnih služb.
Državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Simon Maljevac se je odzval z besedami, da je povsem jasno, da referenduma o noveli družinskega zakonika ne more biti, ker sledi odločbama ustavnega sodišča, ki odpravlja diskriminacijo istospolnih parov. “To potezo razumemo kot poskus nabiranja političnih točk s poglabljanjem nestrpnosti in sejanjem razdora ter sovraštva v družbi,” so ga v pisnem odzivu navedli na ministrstvu.
Spremembe družinskega zakonika je državni zbor sicer po odložilnem vetu državni svet sprejel v oktobru, pri čemer je sledil odločitvi ustavnega sodišča, s katero je to istospolnim partnerjem omogočilo sklenitev zakonske zveze in jim dalo možnost, da bodo centri za socialno delo pri posvojitvah otrok primernost istospolnega para pretresali po enakih merilih kot to počnejo pri raznospolnih parih. S spremenjeno definicijo zakonske zveze ter ureditvijo zunajzakonske skupnosti za raznospolne in istospolne partnerje bi partnerji v teh zvezah postali izenačeni tudi v vseh pravnih posledicah, ki jih določa družinski zakonik, ter tudi na drugih pravnih področjih.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje