Menu Item
Pred začetkom formalnih koalicijskih usklajevanj na dan prihajajo informacije o tem, kako bi lahko prihodnja koalicija preoblikovala posamezna ministrstva. Prav tako se vrstijo namigi, kdo bi lahko prevzel vodenje posameznih resorjev. Med drugim se kot resnega kandidata za vodenje visokošolskega resorja omenja bivšega rektorja ljubljanske univerze Igorja Papiča. Pred tedni so se pojavila tudi razmišljanja o oblikovanju novega resorja, ki bi vključeval nevladne organizacije, področje beguncev, medijsko zakonodajo … ta ideja je po informacijah N1 še vedno živa.
Danes se bodo tudi uradno začela pogajanja za oblikovanje nove levosredinske koalicije in vlade. Po trije predstavniki iz vrst Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice na čelu s prvaki teh treh strank naj bi se po naših informacijah sestali že dopoldan, pogovore pa nadaljevali tudi popoldne.
Na mizo naj bi dobili predlog koalicijskega sporazuma, ki so ga spisali v Gibanju Svoboda. Vsebinski del sporazuma je – tako kot že program Golobove stranke – koordinirala Sanja Ajanović Hovnik.
Gre za nekdanjo vidno članico SAB, ki je bila v času Šarčeve vlade namestnica direktorja vladne službe za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot je že napovedal prvak Gibanja Svoboda Robert Golob, naj bi bila kot prioritetna področja v koalicijskem sporazumu opredeljena: zdravje, zeleni preboj, prehranska in energetska samozadostnost pa tudi stanovanjska politika, pravična družba …
Dokument naj bi v prihodnjih dneh dopolnili še v SD in v Levici. V Gibanju Svoboda kakšnih težav pri usklajevanju vsebinskega dela ne pričakujejo, pri čemer se sklicujejo na veliko usklajenost programov vseh treh verjetnih koalicijskih partneric.
Predstavniki Gibanja Svoboda, Socialnih demokratov in Levice naj bi se že v torek lotili tudi obravnave ostalih delov koalicijske pogodbe: načina sodelovanja bodočih vladnih strank in kadrovskega prereza prihodnje vlade.
Po besedah naših virov si sicer Golob želi, da bi nekoliko zmanjšali število ministrov – teh je sedaj 17 – vprašanje pa je, ali bo to uresničljivo. Zagotovo pa se bodo preoblikovali nekateri resorji, kar pomeni, da bo treba pred oblikovanjem nove ministrske ekipe spremeniti zakon o vladi.
Eno od ministrskih mest, ki so ga v preteklosti sicer že večkrat želeli ukiniti oziroma vrniti na raven državnega sekretarja, je mesto ministra brez listnice za Slovence v zamejstvu in po svetu. Očitno pa se tudi tokrat to ne bo zgodilo, saj so to funkcijo leta 2006 v področnem zakonu o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja posebej opredelili. Spremembe pa bi lahko nastale pri ostalih dveh vladnih službah, ki ju vodita ministra brez resorja: za razvoj in evropsko kohezijsko politiko ter za digitalno preobrazbo.
Kot je Golob že dejal, nameravajo sedanje ministrstvo za izobraževanje razdeliti v dva resorja: prvo naj bi vključevalo vzgojo in izobraževanje do vključno srednjega šolstva, drugo pa visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo. K slednjemu naj bi po naših informacijah poleg službe za digitalno preobrazbo, ki jo sedaj vodi minister brez resorja Mark Boris Andrijanič, pripojili še del digitalizacije, ki je sedaj pod okriljem ministrstva za javno upravo.
Prav tako je Golob napovedal združitev ministrstev za okolje in prostor ter za infrastrukturo. Vendar pa naši viri ocenjujejo, da bi združeni resor vključeval preveč področij in ne bi bil obvladljiv. Zato napovedujejo, da bodo bodisi dele združenega ministrstva preselili k drugim resorjem bodisi ohranili dve ministrstvi, ki pa jih bodo pomembno preoblikovali. Natančnejšega načrta naj še ne bi imeli, nekateri poznavalci pa vidijo na primer možnost, da bi v eno ministrstvo povezali energetiko, trajnostno mobilnost in podnebne spremembe, v drugo pa promet in prostor.
Pred tedni so se pojavila tudi razmišljanja o oblikovanju novega resorja, ki bi vključeval nevladne organizacije, področje beguncev, medijsko zakonodajo … Po informacijah N1 je ta ideja še živa, ni pa še dorečeno, ali bodo šli v smeri oblikovanja ministrstva ali kakšne druge oblike povezovanja.
Verjetno pa se bodo koalicijske partnerice najtežje dogovorile o tem, koliko ministrskih mest bo pripadlo kateri od njih in katera bodo ta mesta. Golob je že napovedal, da bosta v rokah njegove stranke zagotovo ministrstvi za finance in za zdravje. Prav tako naj bi Gibanju Svoboda pripadlo notranje ministrstvo, ki ga bo po vsej verjetnosti vodila nekdanja generalna direktorica policije Tatjana Bobnar. Vse glasnejša so tudi namigovanja, da bi utegnil vodenje visokošolskega resorja prevzeti bivši rektor ljubljanske univerze Igor Papič, ki je na državnozborskih volitvah kandidiral na listi Golobove stranke. Na njej se je za poslanca potegoval tudi nekdanji predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel, ki se ga omenja kot možnega kandidata za gospodarskega ministra.
To mesto si, kot smo na N1 že poročali, želijo tudi v SD, na njem pa vidijo svojega vidnega člana in nekdanjega generalnega sekretarja vlade Milana M. Cvikla. Skoraj nobenega dvoma ni, da bo zunanja ministrica v prihodnji vladi predsednica Socialnih demokratov Tanja Fajon. Prav tako ima veliko možnosti za zasedbo ministrskega položaja podpredsednica SD Dominika Švarc Pipan, obeta se ji vodenje pravosodnega resorja.
V SD si sicer želijo kar štiri ministrske položaje, v Levici pa ocenjujejo, da bi jim v takšnem primeru pripadala tri ministrska mesta. Kot resorje, ki bi si jih želela Levica, naši viri omenjajo delo, kulturo in tudi šolstvo, kot možna prihodnja člana vlade pa koordinatorja Levice Luko Mesca in njegovo namestnico Asto Vrečko.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje