Danes se s prvomajskega oddiha po volitvah vrača kar nekaj politikov, saj se jutri začnejo uradna pogajanja o sestavi nove koalicije in 15. slovenske vlade. Levica si bo prizadevala za tri ministrstva, Socialni demokrati za štiri, za zunanje zadeve, pravosodje, delo in gospodarstvo. A iz Gibanja Svoboda neuradno to dopoldne že prihajajo informacije, da so te želje bodočih koalicijskih partneric lahko prevelike in da se lahko koalicijska pogajanja končajo tudi s tremi resorji za SD in dvema za Levico. Predsednik republike medtem čaka poročilo o izidu volitev in bo, ko ga dobi, sprožil postopke za imenovanje novega predsednika vlade.
Takoj po volitvah je večina politikov, tudi tistih, ki se bodo pogajali o sestavi nove koalicije in vlade, odšla na krajši prvomajski oddih. To sicer ne pomeni, da v tem času telefoni niso zvonili, a danes se jih večina vrača, saj se uradni pogovori o novi koaliciji in sestavi 15. slovenske vlade začnejo jutri.
Bodoči mandatar in predsednik vlade Robert Golob naj bi na koalicijskih pogovorih, ki se jih bosta udeležila Tanja Fajon (SD) in Luka Mesec (Levica), razgrnil tudi že grob kadrovski razrez. Po dostopnih neuradnih informacijah so bili Socialni demokrati po prvih neformalnih tipanjih z Golobom takoj po volitvah zadovoljni. Želijo si štiri ministrstva.
A iz Gibanja Svoboda to dopoldne že prihajajo tudi informacije, da so želje bodočih koalicijskih partneric po štirih resorjih za SD in treh za Levico lahko prevelike in da se lahko koalicijska pogajanja končajo tudi s tremi ministrstvi za SD in dvema za Levico.
Gotovo je že, da bo Tanja Fajon nova ministrica za zunanje zadeve, za pravosodje naj bi SD predlagala Dominiko Švarc Pipan, SD naj bi predlagala tudi ekipo za vodenje ministrstva za delo, družino in socialne zadeve, in sicer člana stranke, ki še nikoli ni bil na ministrski funkciji, čeprav naj bi obstajala tudi možnost, da bo delo prevzela Levica.
Odprto vprašanje pa je, katero, če katero, funkcijo bo v novi vladi zasedel pred volitvami v SD aktiven Milan M Cvikl. Glede na izkušnje bi lahko vodil ministrstvo za finance, a tega bodo vzeli v stranki Gibanje Svoboda, pa tudi službo vlade za razvoj in kohezijsko politiko ali pa celo ministrstvo za gospodarstvo. Ali bo Cvikl na koncu kandidat za ministra za gospodarstvo ali ne, bo znano v kratkem.
Golob namerava še pred imenovanjem ministrov, kot kaže, spreminjati tudi zakon o vladi. Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport bodo “razbili” na dve ministrstvi, in sicer na ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za visoko šolstvo, znanost, inovacije in digitalizacijo.
Hkrati načrtujejo združitev infrastrukturnega in okoljskega ministrstva v en resor. In ta bo (skupaj z energetskim področjem) v rokah stranke Gibanje Svoboda, ki želi imeti pod svojim okriljem tudi ministrstvi za zdravje in za finance.
Levica si bo, kot smo poročali na N1, skušala priboriti tri ministrstva, s čimer bi bila odgovornost dela vlade bolj razpršena med koalicijske partnerje. Luka Mesec ima mandat za koalicijske pogovore, svet stranke mu ga je dal hkrati z zaupnico po ponujenem odstopu, po tem, ko je Levica na volitvah dobila le 4,43 odstotka glasov.
Med pomembnejšimi programskimi poudarki Levice v kampanji so bila stanovanja, bolj egalitarna družba in podnebne spremembe, a bodo te v združenem ministrstvu za infrastrukturo in okolje pod ingerenco bodoče vladajoče stranke. Gotovo je, da bo eden od ministrov v novi vladi tudi Mesec osebno, želel naj bi si prav ministrstvo za okolje, a bo ta resor (združenega z infrastrukturo) vzelo Gibanje Svoboda.
Golob namerava sodelovati tudi s strokovnimi kadri civilne družbe in zunajparlamentarnih strank. Med slednjimi tudi z LMŠ in SAB, ki jima ni uspel preboj v parlament, a kot smo poročali, bodo v Golobovi poslanski skupini – do odhoda v vlado jo bo Golob vodil sam – sodelovali dosedanji strokovni sodelavci LMŠ in tudi nepovezanih poslancev. V vlado bi lahko šli tudi nekateri poslanci, denimo Tina Heferle, Brane Golubović, Maša Kociper. Kaj, če kaj, bosta v novi vladi Marjan Šarec in Alenka Bratušek, pa je še odprto vprašanje, a pogovori tako o združitvi strank leve sredine kot o njunem sodelovanju z novo vlado na neformalni ravni že potekajo.
Eno večjih presenečenj v novi vladi bo, kot smo razkrili na N1, Tatjana Bobnar, nekdanja generalna direktorica policije, ki bo postala nova ministrica za notranje zadeve. Kdo bo minister za finance, uradno še ni znano, Golob pravi, da si na tem mestu želi gospodarstvenika. V igri je bilo že več imen, v zadnjih dneh se omenja gospodarstvenika in finančnika Igorja Stebernaka, ki je v Komercijalni banki AD Beograd, ki jo je prav v teh dneh prevzela NLB, a v Gibanju Svoboda tega niso potrdili.
Prav tako je Golob napovedal verjetne menjave v vodstvu policije in Sove ter na NIJZ, kjer vidi nekdanjega direktorja Ivana Eržena in kar sedanji, Milan Krek, doživlja kot politični pritisk.
In kako v Sloveniji pridemo do nove vlade, ki jo Golob napoveduje še pred poletnimi počitnicami, da se bo lahko pripravila na verjetni jesenski val covida in še višje cene energentov?
Jutri bodo pristojni obstoječim glasovom začeli prištevati še glasovnice, ki bodo prišle po pošti iz tujine. Seštevek bo dal tudi končen izid volitev, ki ga mora Državna volilna komisija nato še uradno potrditi. To se mora zgoditi do 10. maja, po tem bo poročilo o izidu volitev dobil predsednik republike Borut Pahor. Ta bo nato podpisal ukaz o sklicu konstitutivne seje državnega zbora, ki bi lahko bila okoli 13. maja.
Prvo sejo državnega zbora do izvolitve novega predsednika državnega zbora vodi najstarejši poslanec. To je tokrat Miroslav Gregorič iz Gibanja Svoboda. O novem predsedniku oziroma predsednici državnega zbora bodo poslanci odločali na tajnem glasovanju. Kandidatka bo podpredsednica Gibanja Svoboda Urška Klakočar Zupančič, ki bi z izvolitvijo postala prva ženska na tem položaju v zgodovini Slovenije.
Če bodo nova koalicijska razmerja že dokončno določena, bodo lahko na prvi seji državnega zbora izvolili tudi podpredsednike državnega zbora in imenovali predsednike in podpredsednike parlamentarnih delovnih teles.
Po konstituiranju državnega zbora pa lahko stečejo postopki za oblikovanje nove vlade.
Predsednik republike Borut Pahor najpozneje v 30 dneh po konstituiranju državnega zbora predlaga kandidata za predsednika vlade, glasovanje poslancev o njem pa se mora zgoditi največ sedem dni po tem.
Pahor je sicer po torkovem neformalnem srečanju z Golobom v torek dejal, da bo predlog za mandatarja po pogovoru s poslanskimi skupinami državnemu zboru poslal okoli 23. maja. Robert Golob pa mu je obljubil tudi 46 poslanskih podpisov pod predlog za mandatarja, s čimer bo Pahor dobil zagotovilo, da mandatarski kandidat uživa dovolj podpore za izvolitev. Ki po rezultatu letošnjih volitev sicer ni vprašljiva.
Poslanci predsednika vlade izvolijo z večino glasov vseh poslancev, torej z najmanj 46 glasovi, glasovanje pa je tajno. Novoizvoljeni predsednik vlade pa mora nato najpozneje v 15 dneh po izvolitvi državnemu zboru predlagati imenovanje ministrov.
In šteje se, da je nova vlada nastopila funkcijo, ko sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer v to kvoto ministri brez resorja ne vštevajo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje