Menu ItemKoalicijske stranke so danes v državni zbor vložile novelo zakona, po kateri bodo do postopkov oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP) upravičene tudi samske ženske ter ženske v istospolnih zvezah. Te bodo lahko pri ginekologu podale zahtevo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki bo nato izvedena po enakem postopku kot pri heterospolnih parih. "Verjamem, da bomo lahko kot družba, pa čeprav po 25 letih, uporabljali zakon, ki bo omogočal dostop do OBMP vsem brez diskriminacije in razlikovanj," je povedal prvopodpisani Matej T. Vatovec.
Novembra lani je ustavno sodišče presodilo, da so členi zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo (OBMP), po katerih samske ženske in ženske v istospolnih zakonskih zvezah ali zunajzakonski skupnosti niso upravičene do umetne oploditve, neskladni z ustavo.
Sodišče je državnemu zboru naložilo, da mora neskladje odpraviti v roku enega leta. Koalicijske stranke Levica, Gibanje Svoboda in Socialni demokrati so novelo zakona o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo v državni zbor vložile danes.
Vodja poslanske skupine Levica in prvopodpisani pod novelo Matej T. Vatovec, ki je s skupino poslancev na ustavno sodišče vložil zahtevo za oceno ustavnosti omenjenega zakona oktobra 2020, je povedal, da so se ob lanski odločitvi ustavnega sodišča zavezali, da bodo diskriminacijo odpravili. “To smo delali tri oziroma štiri mesece in usklajevali besedilo zakona s številnimi deležniki, tudi z ministrstvom za zdravje in ostalimi, ki delajo na tem področju.”
Samske ženske in ženske v istospolnih zvezah bodo lahko pri ginekologu podale zahtevo za oploditev z biomedicinsko pomočjo, ki bo nato izvedena po enakem postopku kot pri dosedanjih upravičenih, torej heterospolnih parih.
Matej T. Vatovec je dejal, da gre za ureditev, ki jo že poznajo številne države v Evropi in svetu. Poudaril je, da zakon ne more popraviti krivice, ki se je zgodila vsem ženskam, ki so želele zanositi, a jim je bila ta možnost odvzeta. Verjame pa, da “bomo lahko kot družba, pa čeprav po 25 letih, uporabljali zakon, ki bo omogočal dostop vsem brez diskriminacije in razlikovanj”.
Spomnimo, leta 2001 je vlada Janeza Drnovška sprejela novelo zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki je med drugim dovoljevala umetno oploditev žensk brez partnerja, omogočila uvoz spolnih celic in spremenila sestavo pristojne komisije za oploditev z biomedicinsko pomočjo. Teden po sprejetju novele zakona je 34 poslancev zahtevalo referendumsko presojo. Referendum je bil nato izveden 17. junija 2001. Spremembe so volilci zavrnili z 72,36 odstotka, volilna udeležba pa je bila le 35,66-odstotna.
Poslanka Gibanja Svoboda Janja Sluga je ob vložitvi poudarila, da novela zakona ne prinaša zgolj pravice do oploditve z biomedicinsko pomočjo. “Zakon pomeni priznanje vseh raznolikih družin, ki v naši družbi danes že obstajajo. Pomeni tudi dejansko uresničitev tistega, kar je zapisano v ustavi, in prinaša modernizacijo, napredek, demokratizacijo in spoštovanje človekovih pravic.”
Sluga je dejala, da se po mnenju poslanske skupine celotna debata v zvezi z novelo zoži zgolj na vprašanje, ali bomo v naši državi za to, da ženske same brez moških vzgajajo otroke. “Odgovor Gibanja Svobode je ‘Da’. Danes to počne veliko število žensk in to so počele tudi skozi celotno človeško zgodovino.”
Vodja poslancev SD Jani Prednik je ob tem dodal, da je naloga politike, da omogoči samskim ženskam in ženskam, ki živijo v istospolni zvezi, da same odločajo o svojem telesu. “Socialni demokrati smo na zakon kot sopodpisniki ponosni in verjamem, da bo šel skozi proceduro državnega zbora v najkrajšem možnem času.”
V Levici so pojasnili, da novela zakona odpravlja tudi prepoved hkratne uporabe darovanih jajčnih in semenskih celic, “ki je nerazumna in pretirano omejujoča”. “To ne pomeni, da je ta na voljo na zahtevo, ampak zgolj v upravičenih primerih – na primer v situaciji, ko je moški partner neploden, ženska pa prenaša resno dedno bolezen, ki se lahko prenese na plod. Nadomestno materinstvo, torej zanositev, da se otroka nato preda ali celo proda nekomu drugemu, ostaja prepovedano in strogo kaznivo,” so poudarili.
Kaj je ugotovilo ustavno sodišče?
Ustavni sodniki so ugotovili, da je zakonodajalec z zdaj veljavno ureditvijo poskušal preprečiti, da bi otrok, spočet z oploditvijo z biomedicinsko pomočjo, odraščal brez očeta. Korist otroka v primeru izpodbijanih zakonskih določb je zakonodajalec primarno utemeljil z oceno, da otroku, spočetemu z OBMP, ne more biti v korist, če odrašča sam z materjo ali v istospolni družini. Otrokova korist je bila po mnenju zakonodajalca varovana le, če odrašča v t. i. tradicionalni družini.
“Tako utemeljen cilj izpodbijane ureditve po presoji ustavnega sodišča ni ustavno dopusten niti glede žensk v istospolnih zvezah niti glede samskih žensk,” je odločilo ustavno sodišče.
“Zahtevati, da ženska za dostop do OBMP (najprej) poišče partnerja, osnuje zakonsko zvezo ali zunajzakonsko skupnost in poskuša doseči zanositev po naravni poti, bi bilo v očitnem nasprotju z njenim dostojanstvom in zasebnostjo,” je opozorilo ustavno sodišče. Poleg tega pa so enostarševske družine z otroki tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji in so po svojih temeljnih značilnostih glede skrbi za otroka primerljive z dvostarševskimi družinami.
Glede žensk v istospolnih zvezah pa je ustavno sodišče spomnilo na eno svojih prejšnjih odločb, po kateri sta istospolna partnerja v primerljivem položaju z raznospolnima partnerjema, ko gre za sklenitev zakonske zveze. Po značilnostih partnerskega razmerja naj bi bili raznospolni in istospolni partnerji v bistveno enakem pravno upoštevnem dejanskem položaju, so opozorili ustavni sodniki.
Ustavno sodišče je ugotovilo, da glede žensk v lezbičnih parih ni ustavno dopustnega cilja za poseg v pravico do postopkov OBMP, glede samskih žensk pa nista izkazani sorazmernost in nujnost posega v navedeno pravico. Izpodbijani členi zato kršijo prepoved diskriminacije.
Ustavno sodišče je odločbo sprejelo s petimi glasovi proti enemu. Za so glasovali Matej Accetto, Rok Čeferin, Rajko Knez, Špelca Mežnar in Katja Šugman Stubbs, proti pa Marko Šorli. Sodniki Mežnar, Šugman Stubbs, Accetto in Knez so dali pritrdilna ločena mnenja, Šorli pa delno odklonilno ločeno mnenje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje