Jutri bodo v Mariboru onesposobili 250-kilogramsko bombo iz časov druge svetovne vojne. Neeksplodiranih ubojnih sredstev je na območju Slovenije še veliko. Strokovnjake torej čaka še veliko dela, po besedah naših sogovornikov pa nikoli ne bo mogoče zares zagotoviti, da so uničili prav vsa.
Prva in druga svetovna vojna, ki sta v prvi polovici 20. stoletja divjali tudi na naših tleh, za seboj nista pustili samo ogromno smrtnih žrtev in opustošenja, temveč tudi veliko število neeksplodiranih ubojnih sredstev (NUS), ki so do danes marsikje ostala še neodkrita in se nanje običajno naleti po naključju. V Mariboru so tako ob gradbenih delih ta teden že tretjič v dveh letih odkrili bombo iz časa druge svetovne vojne, tokrat težko 250 kilogramov. Njena onesposobitev bo, ob evakuaciji 300-metrskega pasu, stekla jutri.
Najodmevnejša odkritja eksplozivnih sredstev so se v Mariboru zgodila leta 1998 med gradnjo trgovskega centra Europark. V roku 14 dni so gradbeni stroji naleteli na tri bombe, vsaka od njih je tehtala 500 kilogramov. V letu 2015 so iz Drave odstranili tri avionske bombe težke po 250 kilogramov. Zadnja večja intervencija se je zgodila leta 2019, ko so odstranili dve avionski bombi, težki 250 in 500 kilogramov. Najtežje neeksplodirano ubojno sredstvo v Sloveniji so našli v Piranskem zalivu – šlo je za nemško morsko mino LMB-III, ki je bila težka kar tono.
Maribor kot najbolj bombardirano mesto v 2. svetovni vojni
Sašo Turnšek, pripadnik Državne enote za varstvo pred NUS iz vzhodnoštajerske regije, pojasnjuje, da tokratna najdba letalske bombe predstavlja velik strokovni, logistični in varnostni zalogaj. Na vzhodnoštajerskem koncu so sicer v zadnjih letih opravili nekoliko manj intervencij, kot razlog za to pa Turnšek navaja manjše število gradenj in preteklo odstranjevanje zlasti manjših eksplozivnih sredstev, kot so topovske granate in ročne bombe.
Kot poudarjajo strokovnjaki, je na območju Maribora še več kot 200 neeksplodiranih letalskih bomb iz obdobja druge svetovne vojne. Štajerska prestolnica je bila namreč v tistem času največkrat bombardirano mesto v Sloveniji, kar je mogoče pripisati tudi temu, da je bila na Teznem vojaška industrija. “Od leta 1980 do danes je bilo samo na območju Maribora najdenih in uničenih okrog 42 zavezniških bomb, težkih od 250 do 500 kilogramov, še več je bilo manjših najdb. Če upoštevamo, da je do 20 odstotkov bomb ‘zatajilo’, leži v zemlji še zelo veliko eksplozivnih ostankov vojne,” opozarja še Turnšek.
Največ intervencij opravijo na primorskem koncu
Čeprav sta bili v zadnjih dveh letih medijsko najbolj odmevni intervenciji v Mariboru, pa je teh največ v Severnoprimorski regiji. Tam je namreč v času prve svetovne vojne potekala soška fronta, ki je bila prizorišče največjega vojaškega spopada na slovenskih tleh.
Lani je bilo intervencij na primorskem koncu 342, najdenih je bilo 2.586 kosov v skupni teži več kot 10 ton. Na ravni cele države pa je bilo v letu 2021 opravljenih 654 intervencij, najdenih je bilo 4.271 kosov, ki so skupaj tehtali več kot 13 ton. Ker ni znano, koliko eksplozivnih sredstev je bilo v času obeh svetovnih vojn in tudi med vojno za Slovenijo odvrženih na naše ozemlje, tudi ni mogoče natančno oceniti, koliko neeksplodiranih ubojnih sredstev še ni bilo najdenih.
“V Sloveniji nikoli ne bo mogoče zagotoviti, da neeksplodiranih ubojnih sredstev ni več in da nanje ni mogoče naleteti. To potrjuje tudi podatek, da je bilo na celotnem območju divjanja prve svetovne vojne na slovenskih tleh odvrženih 70 kilogramov tovrstnih sredstev na kvadratni meter. Najbolj relevantna ocena tako je, da teh ne bomo nikoli počistili, zato previdnost ni odveč. Zanimivo pa je, da se nam v zadnjih petih letih število najdb povečuje in da smo v letu 2021 dosegli rekord po številu intervencij,” pa pojasnjuje Igor Boh, namestnik poveljnika Državne enote za varstvo pred NUS na Upravi za zaščito in reševanje.
Po podatkih Uprave za zaščito in reševanje je med najdbami največ ročnih bomb, različnih vrst streliva za pehotno orožje, vžigalnikov, protipehotnih in protioklepnih min in letalskih bomb. Gre za sredstva, ki se zaradi različnih vzrokov niso aktivirala, in sredstva, ki so bila odvržena, namenoma nastavljena ali podtaknjena. Nanje pa največkrat naletijo ravno gradbeni delavci in kmetje pri delu na zemlji, pa tudi drugi ljudje pri različnih dejavnostih na območjih nekdanjih vojaških bitk — tako na hribih, dolinah, gorah kot tudi v rekah, jezerih in v morju.
Kaj pristojni naredijo z najdenimi bombami?
Ob najdbi eksplozivnega sredstva strokovnjaki najprej opravijo identifikacijo, da ugotovijo, kaj so našli in kolikšno nevarnost predstavlja. Nato se odločijo za nadaljnji postopek. Po besedah Boha večino najdenih neeksplodiranih sredstev pristojni uničijo na kraju najdbe ali v bližini, kjer je mogoče njihovo varno uničenje. Zaradi poškodovanja prožilnih mehanizmov in kemičnih sprememb v eksplozivnih polnitvah namreč takšnih sredstev ni dovoljeno prevažati in skladiščiti. V letu 2021 je bilo v Sloveniji na kraju uničenih 3.021 kosov v skupni teži 7.128 kilogramov.
“Sredstva, za katera se ob izvedbi identifikacije in oceni stanja presodi, da so varna za prevoz in skladiščenje do 90 dni, pripeljemo v začasna skladišča in jih uničimo praviloma 3 do 4-krat letno, odvisno od količine. V letu 2021 so bila izvedena tri redna uničenja, na katerih je bilo uničenih 948 kosov v skupni teži 5.867 kilogramov. Gre predvsem za izstrelke večjega kalibra,” dodaja Boh.
30 usposobljenih pripadnikov v šestih oddelkih
Slovenski strokovnjaki so pri onesposabljanju eksplozivnih sredstev zelo uspešni. “Imamo 30 vrhunsko usposobljenih pripadnikov v šestih oddelkih po Sloveniji — Ljubljana, Postojna, Nova Gorica, Brežice, Celje, Maribor — z najmodernejšo opremo in tehnologijo. Predvsem pa je skrb Uprave za zaščito in reševanje, da se aktivnosti izvajajo strokovno in ob upoštevanju najvišjih varnostnih standardov,” še izpostavlja Boh.
Na srečo do med pripadniki Državne enote za varstvo pred NUS ne beležijo nesreč. Se pa v Sloveniji domala vsako leto zgodi nesreča med zbiralci vojaških predmetov. V lanskem letu sta se zgodili dve nesreči s smrtnim izidom, pri eni od njiju so potrdili, da je šlo za eksplozijo francoske topovske granate iz obdobja prve svetovne vojne.
Kako ravnamo, če najdemo neeksplodirano ubojno sredstvo ali podoben sumljiv predmet
Predvsem je pomembno, da:
- se ne ustrašimo, ostanemo prisebni in ne povzročamo panike. Od navzočih zahtevamo, da se mirno umaknejo z nevarnega območja;
- preprečimo dostop do predmeta, in sicer tako, da zavarujemo kraj najdbe in postavimo opozorilni napis ali kako drugače opozorimo na nevarnost;
- otrokom onemogočimo dostop do kraja najdbe;
- se predmeta ne dotikamo, ga ne prestavljamo ali razstavljamo. Že najmanjša količina eksploziva lahko povzroči hujšo telesno poškodbo ali celo smrt;
- kraj, kjer je nevarni predmet, zapustimo po isti poti, po kateri smo do njega prišli;
- v bližini kraja, kjer je nevarni predmet, ne kurimo ognja in ne uporabljamo zažigalnih sredstev;
- o najdbi nevarnega predmeta čim prej obvestimo center za obveščanje na telefonsko številko 112 ali policijo na številko 113. Pri tem sporočimo čim več podatkov o kraju najdbe in najdenem predmetu;
- ob klicu na številko 112 ali 113 posredujemo podatke:
- kdo kliče,
- kje je (kraj najdbe),
- kaj je našel,
- kakšen je predmet (opis predmeta),
- ali so ogroženi ljudje in živali.