Koliko dopusta imajo predsednica države, premier in poslanci

Tako kot prebivalke in prebivalci Slovenije so te dni na dopustu tudi številni funkcionarji. Trenutno je pri nas po podatkih ministrstva za javno upravo 1.500 funkcionarjev. Poleg predsednice republike, predsednika vlade z ministri in državnimi sekretarji med funkcionarje sodijo še poslanke in poslanci, funkcionarji sodne oblasti, županje in župani ter funkcionarji drugih državnih organov, kot sta varuh človekovih pravic in predsednik računskega sodišča.

Funkcionarjem se, po zakonu o delavcih v državnih organih in zakonu o funkcionarjih, letni dopust določa po določenih kriterijih, ki veljajo za javne uslužbence v državni upravi. Tako je število dni dopusta tudi pri njih odvisno od delovne dobe posameznika, njegove starosti, socialnih in zdravstvenih razmer ter tudi od števila otrok, mlajših od petnajst let.

Našteto pomeni, da imajo tudi funkcionarji lahko največ 24 dni dopusta na račun delovne dobe. Do letošnjega leta je veljalo, da ob dopolnitvi 50. leta starosti zaposleni v državni upravi in tako tudi funkcionar pridobi dodatnih pet dni dopusta.

Ta pravica se bo postopoma, do leta 2030, zamaknila na dopolnjenega 55. leta starosti, vendar za tiste, ki so do lani že dopolnili pol stoletja, omenjena sprememba ne velja. Za vsakega otroka do 15. leta starosti lahko posameznik dobi dan dopusta, medtem ko je zaradi socialnih in zdravstvenih razmer mogoče dobiti še tri dni dopusta.

Dodatnih osem dni zaradi zahtevnosti dela

Funkcionarjem ob tem pripada še osem dni dopusta zaradi zahtevnosti dela, pa vendar je njihov dopust omejen. Po zakonu o poslancih, ki velja tudi za predsednico republike, predsednika vlade in celotno zakonodajno oblast, je dopust omejen na največ štirideset dni dopusta.

Predsednici republike Nataši Pirc Musar, premierju Robertu Golobu in predsednici državnega zbora Urški Klakočar Zupančič pripada maksimalno število dni dopusta, torej 40, a so ga, po podatkih njihovih kabinetov v minulih letih izkoristili bistveno manj. V letu 2023 je Pirc Musar dopustovala 14 dni, lani 19 dni. Predsednik vlade je bil lani na dopustu 23 dni, leto poprej 24 dni, medtem ko je predsednica državnega zbora lani izkoristila vse dni dopusta, v letu 2023 je dopustovala 25 dni.

Statistika državnega zbora kaže, da ima 57 od skupno 90 poslank in poslancev letos dodeljenih štirideset dni dopusta, medtem ko drugim pripada od 30 do 39 dni dopusta. Najmanj dopusta, trideset dni, imajo poslanka Lucija Tacer (Svoboda), Andrej Poglajen (SDS) in nepovezani poslanec Miha Kordiš, medtem ko Damjanu Bezjaku Zrimu (SD) in Lenartu Žavbiju (Svoboda) pripada 31 dni dopusta.

Do želenega roka je na naše povpraševanje odgovorilo sedemnajst od skupno dvajset ministrov in ministric. Med njimi sta do najmanjšega števila dni dopusta, 35, upravičena minister za delo, družino in socialne zadeve Luka Mesec in ministrica za kmetijstvo Mateja Čalušić. Lani je ministrica, ki je mandat nastopila sredi januarja, izkoristila 34 dni dopusta, Mesec 23 dni.

Med ministri, ki imajo maksimalno štirideset dni dopusta, sta bila v minulih dveh letih z dopustom najbolj varčna finančni minister Klemen Boštjančič, ki je lani izkoristil le dvanajst dni, leto poprej osemnajst dni, ter minister za visoko šolstvo Igor Papič. Ta je bil lani na dopustu 28 dni in 18 dni v letu 2023.

Le 16 od 40 dni dopusta je v lanskem letu izkoristil notranji minister Boštjan Poklukar.

Za sodnike in tožilce velja, da ne smejo imeti manj kot trideset in ne več kot štirideset dni dopusta.

Po ministrstvih in v zdravstvu krepko čez štirideset dni

Kljub temu da imajo funkcionarji, tudi ministri, do največ štirideset dni dopusta, lahko javni uslužbenci te prehitijo ne le pri plačah, temveč tudi pri številu dni dopusta. Na ministrstvu za javno upravo, denimo, so uradniki, ki imajo po 43 dni dopusta, sicer imajo zaposleni tam v povprečju 32,8 dneva letnega dopusta.

Podatki Slovenske tiskovne agencije (STA) kažejo, da so na vseh ministrstvih zaposleni, ki presegajo štirideset dni: največ 48 dni imajo nekateri zaposleni na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, medtem ko imajo pravico do 47 dni dopusta zaposleni na ministrstvu za obrambo ter ministrstvu za okolje.

Posamezne dejavnosti v javnem sektorju imajo kriterije za določitev dopusta zapisane v kolektivnih pogodbah dejavnosti, pri čemer zaradi dela v posebnih pogojih prednjačijo zaposleni v zdravstvu, še posebej zdravniki, ki imajo tudi več kot petdeset dni dopusta.

Vlada je v pogajanjih o plačni reformi želela odpreti tudi vprašanje dni dopusta, vendar zaradi nasprotovanja sindikatov javnega sektorja v dneve dopusta za specifične pogoje dela niso posegali. Edino, kar je vladi uspelo doseči, je bil postopni starostni dvig delavca s 50 na 55 let za uveljavitev pravice do dodatnih petih dni dopusta. Državna sekretarka na ministrstvu za javno upravo, Mojca Ramšak Pešec, je javno že večkrat dejala, da bi v nadaljnjih pogajanjih ponovno radi odprli temo dopustov v javnem sektorju, vendar iz odgovora ministrstva ni jasno, ali bodo to po počitnicah tudi naredili.