Menu Item
Z začetkom šolskega leta se začenjajo tudi tečaji, treningi in druge obšolske dejavnosti. Medtem ko so nekateri otroci vključeni v številne popoldanske krožke, drugi ne obiskujejo nobenega. O tem, kaj je prava mera, smo povprašali strokovnjake.
Klavir, odbojka, pevski zbor, verouk in balet. Medtem ko so nekateri otroci vključeni v številne popoldanske krožke oziroma interesne dejavnosti, drugi ne obiskujejo nobenega. Pri tem igra vlogo tudi socialni status družine, saj so nekatere dejavnosti precej drage. O tem, koliko dejavnosti naj obiskujejo osnovnošolci, smo vprašali strokovnjake.
Nekateri starši želijo, da bi njihovi otroci postali profesionalni nogometaši ali vrhunski pianisti. “A prisluhniti je treba otroku,” poudarja ravnateljica Osnovne šole Medvode Damjana Šubic. “Otrok mora imeti tudi prosti čas, ne samo strukturiranih dejavnosti,” opozarja. Prosti čas pa naj bo zares otrokov, da ga lahko izkoristi po svoje. “Poleg tega je treba najti čas tudi za učenje, zato odsvetujemo preveč dejavnosti,” dodaja.
V letošnjem šolskem letu so na 144 osnovnih šolah začeli redno izvajati tako imenovani razširjeni program (RaP), ki so ga doslej te iste šole izvajale poskusno. RaP je nadomestil podaljšano bivanje, dopolnilni in dodatni pouk, neobvezne izbirne predmete ter interesne dejavnosti. Po besedah ravnateljice Šubic imajo z razširjenim programom toliko dela, da drugih (popoldanskih) dejavnosti na šoli ne organizirajo. Otroci po sistemu RaP ostanejo v šoli tudi do 16.20. Interesne dejavnosti, v katerih so otroci iz različnih razredov lahko skupaj, potekajo znotraj tega programa.
Priporočajo vsaj eno športno dejavnost
“Priporočamo, da ima vsak otrok vsaj eno športno dejavnost v popoldanskem času,” pravi dr. Gregor Starc, profesor na ljubljanski Fakulteti za šport in vodja nacionalnega sistema športnovzgojni karton, ki že dolgo opozarja na šibke gibalne sposobnosti slovenskih otrok.
“Če si starši finančno ali logistično ne morejo privoščiti drugih dejavnosti, naj se otroci teh udeležijo v okviru šole,” svetuje, a dodaja, da se šole zelo razlikujejo, saj nekatere organizirajo veliko popoldanskih športnih aktivnosti, druge nobene. “Šole so v okviru RaP dobile denar za vse interesne dejavnosti skupaj, od čebelarskega krožka do angleščine in košarke. Sredstva so samostojno razdelile, kot so želele. Na nekaterih šolah so tako več denarja namenili športnim dejavnostim, drugod pa ga je za to zmanjkalo,” opisuje Starc in opozarja, da “tu lahko govorimo o precejšnji neenakosti glede možnosti, ki jih imajo otroci na različnih šolah”.
“Odlično bi bilo, če bi imel vsak otrok športno dejavnost vsaj dvakrat tedensko, že enkrat na teden pa je boljše kot nič,” svetuje Starc. V raziskavi Fakultete za šport ‘Analiza razvojnih trendov otrok v Sloveniji’ so sicer ugotovili, da se 70 odstotkov slovenskih osnovnošolcev ukvarja s športom – ali pri šolskih krožkih ali v društvih in klubih. “Se je pa pokazal trend, ki nas veseli, da se je v zadnjem desetletju od prejšnje raziskave (2013–2023) precej povečal delež otrok, ki redno trenirajo, a ne tekmujejo. Da torej cilj športne dejavnosti ni tekmovanje, ampak druženje in telovadba. V tekmovalne športne dejavnosti je vključenih nekaj manj kot polovica osnovnošolcev,” Starc povzema rezultate še neobjavljene raziskave, ki kaže tudi, da so otroci bolj izobraženih staršev vključeni v več dejavnosti.
Glede na delež otrok, ki se ukvarjajo z organizirano športno dejavnostjo, je Slovenija skupaj z Dansko v vrhu evropskih držav, dodaja profesor. “Problem pa je tistih 30 odstotkov otrok, ki ne počnejo ničesar. Treba je ugotoviti, kako tudi njih spraviti v gibanje,” opozarja. Pravi, da je vloga šol, ki lahko ponudijo brezplačne dejavnosti, zelo pomembna. “S tem lahko k športu pritegnemo tiste otroke, katerih družine si ne morejo privoščiti dragih treningov.”
O cenah športnih dejavnosti Starc pravi, da so najcenejši tisti športi, pri katerih potrebuješ samo športne copate, dražji pa tisti, ki zahtevajo posebno opremo (ki jo je treba pri otrocih, ki rastejo, tudi redno menjavati) ali posebne pogoje, kot sta kolesarstvo in smučanje.
Glasbena šola: vzeti si je treba čas za vaje
Pouk v glasbeni šoli običajno v nižjih razredih obsega dvakrat tedensko pol ure inštrumenta in eno uro nauka o glasbi oziroma glasbene teorije. V višjih razredih traja pouk glasbila 45 minut dvakrat na teden.
Poleg tega je treba vaditi tudi doma. “Bolj poudarjamo rednost vadbe kot dolžino. Raje vidimo, da učenec vadi 20 minut vsak dan, kot da vadi dve uri naenkrat, pa potem en teden nič,” opisuje ravnatelj glasbene in baletne šole Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana Jože Kregar. Poudarja, da so otroci različni, zato enotnih pravil ni, jih pa profesorji usmerjajo s sprotnimi navodili in pouk prilagajajo sposobnostim učenca. “Prav tako je to odvisno od inštrumenta. Na primer pri učenju trobil fizično ni mogoče, da bi na začetku otroci vadili več kot nekaj minut naenkrat, saj ustnice ne zdržijo,” dodaja ravnatelj.
“Občasno ugotavljamo, da so otroci preobremenjeni z vsemi dejavnostmi in da starši njihovih želja ne upoštevajo najbolj,” še pravi Kregar. “Če to zaznamo, starše opozorimo, da je bolje imeti manj dejavnosti.”
V javnih glasbenih šolah, ki jih sofinancirajo država in občine, stane pouk inštrumenta in glasbene teorije okrog 40 evrov na mesec, ponekod tudi manj. Za vpis drugega in naslednjih otrok običajno nudijo popuste. Okrog 150 evrov letno je treba odšteti še za morebitno izposojo instrumenta. Za vstop v javno glasbeno šolo je treba opraviti sprejemni izpit.
Precej dražji so tečaji pri zasebnikih. V zasebnih glasbenih šolah se cene začnejo pri okrog 15 evrih za uro (30 minut) pouka glasbila. Pri zasebnih učiteljih, od katerih nekateri poučujejo tudi na domu učenca, so cene višje. Nekatere zasebne glasbene šole ponujajo celo učenje inštrumenta prek spleta.
Pester izbor dejavnosti
Da jih starši pogosto sprašujejo, kako izbrati prave in pravo mero obšolskih dejavnosti, pravi direktorica ljubljanskega Pionirskega doma Barbara Murn Vrviščar. “Otrok ima v sebi naravne smernice, kaj ga bolj zanima. Starši moramo otroke opazovati in se z njimi pogovoriti. Če je otrok bolj tehnični tip, pa ga starši usmerijo na likovno področje, bo prej ali slej prišel nazaj do tehnike,” je prepričana. Zato svetuje, da z dejavnostmi pri otroku spodbujamo talente, ki jih ima. “Nekateri bi samo igrali nogomet, drugi pa bi raje en dan ustvarjali, drugi dan igrali inštrument, tretji dan pa se z žogo igrali na igrišču.”
Priporočena količina dejavnosti pa je prav tako odvisna od otroka. “Nekateri pridejo iz šole precej utrujeni. Raje, kot da bi hodili na dejavnosti, doma na primer rišejo, se igrajo z brati in sestrami ali uživajo na igrišču,” opisuje Murn Vrviščar. “Drugi otroci pa imajo polno energije in si želijo veliko dejavnosti,” pravi in dodaja, da ni nujno, da bo otrok v četrtem razredu še vedno tako poln energije, kot je bil kot prvošolec, ali obratno.
Kaj pa vztrajnost? Kaj naj storijo starši, če si otrok po nekaj obiskih dejavnosti premisli in bi raje obiskoval kaj drugega? “Ne zagovarjam tega, da si otrok hitro premisli. Nekaj časa mora vztrajati, da vidimo, da se je potrudil,” svetuje Barbara Murn Vrviščar. “Če pa od neke dejavnosti otrok vedno znova prihaja razočaran, to nima smisla. Kakovost tečaja mora biti na prvem mestu. K nam včasih pridejo otroci, ki so zaradi neprimernega učitelja ali togosti glasbenih šol prav zasovražili na primer učenje klavirja. Starši se nato obrnejo na nas in potrebujemo kar nekaj časa, da otroku pokažemo lepe plati glasbe,” pravi in dodaja, da je po njenem mnenju zdravo, da otrok pri dejavnosti vztraja eno šolsko leto.
Otrok naj preizkusi več dejavnosti
V Pionirskem domu v Ljubljani, tako kot marsikje drugje, lahko otroci prvo uro ali nekaj ur dejavnosti obiščejo brezplačno, se spoznajo z mentorjem, drugimi otroki in vsebino, da bo odločitev prava.
Dejavnosti Pionirskega doma sofinancira Mestna občina Ljubljana, tako da niso predrage. Na splošno je dobro preveriti, katere dejavnosti sofinancira občina ali država ali jih organizirajo šole same, saj so ti programi precej dostopnejši od zasebnih tečajev.
Izjemno širok je tudi izbor obšolskih dejavnosti na trgu. Otroci tako nimajo na voljo le športa, glasbe in tujih jezikov, ampak še marsikaj drugega. “Nove generacije so veliko bolj razgledane od prejšnjih, tudi zaradi interneta, in če želimo hoditi v korak z njimi, jim moramo ponuditi raznolikost,” pojasnjuje Murn Vrviščar.
V Pionirskem domu poleg tujih jezikov, glasbenih inštrumentov, petja, slikarstva, kiparstva, gledališča, plesa med drugim ponujajo filmski, medijski in znanstveni krožek. Ta je vse bolj priljubljen. “S pomočjo podjetja Lek smo opremili prvi pravi otroški laboratorij nove generacije, v katerem lahko otroci dobijo pravo izkušnjo in so navdušeni, ko se kaj zabliska, s čimer dobijo ljubezen do biologije, kemije, fizike in podobne poklice prihodnosti,” še doda direktorica.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje