Veljati je začel posodobljeni zakon o osnovni šoli, ki prinaša precej novosti. Razširjeni program bo po novem nadomestil jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk. Vse te dejavnosti bodo šole imele še naprej, bodo pa pri njihovi organizaciji bolj avtonomne. "To ni nedolžna sprememba," pravi pedagoški strokovnjak dr. Damijan Štefanc in opozarja, da bi se zaradi spremembe lahko še povečale razlike med šolami, ki bodo učencem lahko omogočile pestrejši program, in tistimi, ki tega zaradi pomanjkanja kadrov ne bodo mogle.
Veljati je začel posodobljeni zakon o osnovni šoli, ki prinaša precej novosti. Za prvošolce bo obvezno učenje tujega jezika, tretješolci bodo pisali nacionalno preverjanje znanja (NPZ), v primeru omejitev vpisa bo lahko uspeh na NPZ v 9. razredu eno od meril pri vpisu na srednje šole. Novela prinaša tudi spremembe za otroke priseljencev ter dviguje število predmetnih izpitov za šolajoče na domu, čemur odločno nasprotujejo njihovi starši, ki so napovedali ustavno presojo.
Še ena pomembna novost, ki jo prinaša zakon, pa je prenovljeni koncept razširjenega programa (RaP) v osnovnih šolah, na kar so prvi opozorili v časniku Delo. V razširjeni program so doslej sodili jutranje varstvo, podaljšano bivanje, dodatni in dopolnilni pouk, individualna in skupinska učna pomoč ter neobvezni izbirni predmeti. To so tudi interesne dejavnosti oziroma krožki v okviru šole.
“Vse to se preoblikuje z izvajanjem vsebin s področja gibanja, zdravja, kulturne in državljanske vzgoje in vseživljenjskega učenja oziroma ‘učenja učenja’,” je ob predstavitvi sprememb pojasnil minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda.
“Prenovljeni koncept razširjenega programa ne spreminja samega obsega dejavnosti, ključne so vsebinske spremembe. Učenci bodo še vedno lahko obiskovali dejavnosti pred in po obveznem programu, v katerih pa se bodo izvajale vsebine, skladne s kurikulom,” pojasnjujejo na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje in dodajajo, da je razširjeni program v praksi že obstajal doslej. Prav tako ni sprememb pri tem, da se učenci v razširjeni program vključujejo prostovoljno.
Podrobnosti so zapisane v Kurikulumu za razširjeni program osnovne šole, ki ga je spisal strokovni svet za splošno izobraževanje. “Pomembnost RaP je v njegovi inkluzivni naravnanosti: nikogar ne izključuje, temveč vsem omogoča vključenost v dejavnosti na različnih področjih. S tem prispeva tako k sprejemanju različnosti kot tudi k zadovoljevanju raznolikih interesov in spodbujanju odličnosti ter osebne angažiranosti prav vsakega učenca,” je zapisano v omenjenem dokumentu.
Še večje razlike med šolami?
Da se zna zgoditi ravno obratno, da bo delu učencev onemogočena vključenost v vse programe, ki so jim bili na voljo doslej, pa opozarja dr. Damijan Štefanc profesor oddelka za pedagogiko in andragogiko ljubljanske filozofske fakultete.
Med programi, ki jih novi zakon nadomešča, so tudi dopolnilni pouk (namenjen učencem, ki potrebujejo dodatno pomoč pri učenju), dodatni pouk (za nadarjene učence) ter individualna in skupinska učna pomoč, pojasnjuje Štefanc. “Razlika je, da je prejšnji zakon o osnovni šoli vsako od teh dejavnosti eksplicitno določil in opisal njen namen. Šole so morale vse to v skladu z zakonom organizirati. S spremembo zakona pa je uveden zgolj koncept RaP, ni pa več točno določeno, kaj ta program obsega,” opozarja Štefanc.
Podrobnosti določa omenjeni kurikulum, ki pa, kot pravi Štefanc, ni dokument, ki bi pravnoformalno zavezoval državo, da te vsebine financira.
Doslej je razširjeni program obsegal podaljšano bivanje, jutranje varstvo, dodatni pouk, dopolnilni pouk, interesne dejavnosti in pouk neobveznih izbirnih predmetov. V novem zakonu pa so določeni trije sklopi:
– gibanje in zdravje za dobro telesno in duševno počutje,– kulturna in državljanska vzgoja ter– učenje učenja.
Prejšnji zakon je določal, da mora šola izvesti določeno število ur dopolnilnega pouka za učence, ki potrebujejo pomoč pri učenju, državo pa je zavezoval k temu, da šolam omogoči kadrovske in finančne pogoje za njegovo izvedbo. “Če pa to vzamete iz zakona in zapišete le, da mora šola organizirati ustrezne dejavnosti razširjenega programa, so te lahko karkoli,” pravi Štefanc.
To sicer ne pomeni, da šole ne bodo mogle več organizirati dejavnosti, kot sta jutranje varstvo ali dopolnilni pouk, v okviru novega koncepta RAP. Bo pa to po novem odvisno od ravnateljev. “Verjamem, da se bodo šole potrudile narediti čim boljši razširjeni program. Toda predstavljajte si, da ima ravnatelj kadrovski problem in nima učitelja za to, kar se je doslej imenovalo dopolnilni pouk. Do zdaj je ravnatelj lahko poklical na ministrstvo in na podlagi zakona zahteval ustrezne pogoje, da bo lahko izvajal dopolnilni pouk. Zdaj pa mu lahko odgovorijo, da ni zakonske obligacije, da bi moral izvajati dopolnilni pouk kot doslej, in naj naredi razširjeni program skladno s svojimi kadrovski in prostorskimi možnostmi,” opisuje Štefanc.
Kot pravi, namreč vlada ni hkrati spremenila tudi zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI). V njem je zapisano, da mora državni proračun šolam zagotoviti denar za izvedbo “dopolnilnega pouka, dodatnega pouka, pol ure drugih oblik individualne in skupinske pomoči na oddelek, dveh ur interesnih dejavnosti na oddelek, programa šole v naravi, podaljšanega bivanja od prvega do petega razreda ter sredstva za izvedbo jutranjega varstva učencev prvega razreda”. Ne govori pa o financiranju novega RaP.
Da te skrbi nimajo podlage, pravijo na ministrstvu. “Šole bodo morale v vsakem primeru organizirati vsebine, ki so namenjene utrjevanju snovi (kar je sedaj izvajano v okviru dopolnilnega in dodatnega pouka). To je predpisano tudi v kurikularnem dokumentu. Obseg ur se ne spreminja, prav tako ne ustreznost učiteljev, ki so do sedaj poučevali te vsebine,” so odgovorili. Pojasnili so, da pripravljajo tudi novelo ZOFVI. Ministrstvo pa mora, kot je zapisano v prehodnih določbah novele zakona o osnovni šoli, še izdelati metodologijo financiranja razširjenega programa.
Kadrovske stiske v šolstvu
“To ni nedolžna sprememba,” ob novem zakonu svari Štefanc, saj se bodo lahko vzpostavile velike razlike med šolami. “Za velike šole, ki imajo dovolj kadra in dobro infrastrukturo, sprememba pomeni večjo avtonomijo. Za šole, ki tega nimajo, predvsem manjše šole, ki se spopadajo s hudo kadrovsko stisko in težko izvajajo že obvezni program, pa bo ravno obratno in se bo dozdajšnji program krčil,” opisuje. Po njegovih besedah so tudi zato med ravnatelji odzivi na spremembo zelo različni, nekateri so navdušeni, drugi zelo kritični.
Opozarja na razlike, ki bodo nastale med otroki. “Od tega, na katero šolo ste vpisali otroka, bo odvisno, kako kakovostna bo pomoč in koliko pomoči bo otrok imel. Lahko, da bo ravnatelj organiziral fantastični razširjen program z desetimi dejavnostmi, lahko pa bo ta program boren, zaradi pomanjkanja kadrov in slabe infrastrukture,” pojasnjuje Štefanc.
Da te razlike obstajajo že zdaj, pravi Mojca Mihelič, ravnateljica ljubljanske osnovne šole Danile Kumar ter predsednica Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev: “Šola, ki ima več učencev in posledično več učiteljev, ki je v okolju, ki nudi pestrost, lahko tudi sedaj ponudi večji nabor jezikov, športnih aktivnosti in tako naprej. Zagotovo so razlike že sedaj in bodo še naprej,” pojasnjuje.
Koliko ur učne pomoči mora šola v okviru razširjenega programa zagotoviti za učence, ki jo potrebujejo, bo določeno s pravilnikom, pravi ravnateljica. Prav tako bo zagotovljeno financiranje teh dejavnosti. “Pravilniki so v prenovi, združenje ravnateljev pri tem sodeluje. Tudi doslej je bila določena le skupna kvota ur za dopolnilni in dodatni pouk, šola pa je lahko izvajala tudi zgolj enega ali drugega,” pojasnjuje Mojca Mihelič.
Tudi ona opozarja, da je o RaP veliko še nedorečenega, predvsem glede financiranja in normativov. “Nenazadnje pa tudi to, da ko se starši odločijo za razširjeni program, ali bo to pomenilo, da mora otrok uro obiskovati do konca ali bo tako kot doslej, da bodo otroci sredi ur odhajali iz razširjenega programa,” opozarja na problem, ki je bil tudi med povodi za zakonske spremembe.
Spremembe se bodo začele uvajati že v prihajajočem šolskem letu 2024/2025 in sicer najprej v 133 osnovnih šolah, ki so v preteklih letih sodelovale pri poskusni uvedbi tega koncepta. V naslednjih petih letih se jim bodo pridružile še ostale šole, v polnosti bo prenovljeni razširjeni program zaživel v šolskem letu 2028/29.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje