Za 10.000-tolarski bankovec lahko iztržite tudi 300 evrov, še višjo vrednost imajo lahko vrednostni boni, še posebej tisti s pravo oznako. "Na slovenskem trgu so tolarji in boni zelo iskani," pravi predsednik Numizmatičnega društva Slovenije Urban Mate.
Članek smo prvič objavili ob tridesetletnici uvedbe tolarja, oktobra 2021. Letos oktobra ga ponovno ponujamo v branje.
Oktobra 1991 je Slovenija uvedla lastno nacionalno valuto tolar. Prvi tolarji, in sicer bankovci za 100, 500 in 1.000 tolarjev, so v obtok prišli slabo leto kasneje, do takrat smo v Sloveniji uporabljali vrednostne bone.
Bankovec za 10.000, ki so mu rekli tudi cankar, saj je bil na njem upodobljen pisatelj Ivan Cankar, je v obtok kot zadnji prišel šele marca 1995.
Tolarje, ki so se delili na sto stotinov, je oblikoval Miljenko Licul s sodelavci. Na bankovcih so bili znani Slovenci, ki jih je portretiral slikar Rudi Španzel, na kovancih, ki so v obtok prišli leta 1993, pa živalski motivi.
Tolar bi lahko bil tudi karant ali lipa
Ko so izbirali ime za novo slovensko valuto, je bilo v igri več imen, med drugim lipa, krona, karant, klas in sloven. Na koncu so se odločili za tolar.
V obtoku še za skoraj 32 milijonov evrov tolarjev in bonov
Ko smo leta 2007 Slovenci dobili evro, so ljudje začeli tolarje menjavati za evre. Do zdaj se je tako iz obtoka vrnilo 96,5 odstotka tolarskih bankovcev in bonov. Kot so nam sporočili iz Banke Slovenije, je skupna vrednost tolarskih bankovcev in bonov, ki so še v obtoku, 31,7 milijona evrov. Od tega je velika večina tolarskih bankovcev, in sicer 7,2 milijarde tolarjev oziroma 30 milijonov evrov. Vrednostnih bonov pa je v obtoku ostalo za 1,7 milijona evrov (402,5 milijona tolarjev).
Za en evro slabih 240 tolarjev
Bone in bankovce lahko brez časovne omejitve zamenjate v Banki Slovenije po tečaju 239,640 tolarja za evro. Tolarskih kovancev pa ni več mogoče menjati, saj se je rok iztekel že konec leta 2016. Iz obtoka se je sicer vrnilo le 38,2 odstotka vrednosti kovancev. V obtoku je tako ostalo za dobri 2,1 milijarde tolarjev oziroma 8,9 milijona evrov kovancev, so sporočili iz Banke Slovenije.
Zbiralci imajo radi tolarje, še posebej bone
Tolarji in vrednostni boni so na našem trgu zelo iskani, povpraševanja med zbiralci pa je veliko, nam je povedal predsednik Numizmatičnega društva Slovenije Urban Mate. “Če si slovenski numizmatik, v svoji zbirki seveda moraš imeti slovenske bankovce in kovance,” pravi. Iskani so tudi v tujini, a največje cene dosegajo v Sloveniji, dodaja.
“Lep denar, ki se ga spominjamo z nostalgijo”
“Tolarji so bili zelo lep, barvit in kakovostno narejen denar, nanj smo Slovenci še danes ponosni in se ga spominjamo z nostalgijo,” pravi. Denar je vedno izraz državnosti in moči. Ko je prišel evro, smo seveda bili veseli, a nam je bil hkrati s tem odvzet delček te državnosti, pravi Mate.
Marsikateri Slovenec si je tako v spomin shranil kakšen bankovec. Če je shranil tistega za 10.000 tolarjev, lahko danes zanj iztrži od 150 do 200 evrov, za odlično ohranjenega pa tudi do 300 evrov, pravi Mate.
Bolj kot tolarji so pri zbirateljih cenjeni vrednostni boni, ki so redkejši. “Če ste takrat odlično ohranjene bone dali v kuverto in so ti neprepognjeni z ohranjenimi vogalčki, lahko za zbirko vseh bankovcev iztržite 800 evrov,” pravi.
Iščite oznaki ZA, AZ ali snežinko
Še precej več so vredni boni in tolarji iz nadomestne serije. Kot pojasnjuje Mate, gre za serijo denarja, ki nadomesti bankovce, ki se v obtoku obrabijo. Vrednostni boni iz nadomestne serije so označeni z oznako ZA, tolarski bankovci iz nadomestne serije pa z oznako AZ.
Bon pettisočak iz nadomestne serije, ki je zelo redek, lahko tako stane tudi tisoč evrov, pravi Mate.
Precej redek je tudi vzorec oziroma specimen vrednostnega bona za 1.000 tolarjev, ki je bil tiskan na papir, sicer predviden za bankovce nižjih vrednosti. Prepoznate pa ga lahko po vodnem tisku snežinke, zanj pa lahko iztržite od 300 do 500 evrov, pravi.
Ljudje numizmatike velikokrat sprašujejo, koliko je vreden kakšen bankovec ali kovanec, pravi Mate, a vrednost je pogosto težko oceniti, dodaja. “Bankovec je vreden toliko, kolikor je nekdo pripravljen plačati.” Zelo pomembna je tudi ohranjenost bankovca, poudarja Mate. “Če niso redki, morajo biti bankovci odlično ohranjeni, če so redki, pa numizmatik v svojo zbirko shrani tudi kakšen slabše ohranjen primerek,” še dodaja Mate.
Če imate doma bankovce ali kovance, o katerih bi želeli izvedeti več, lahko obiščete spletno stran Numizmatičnega društva Slovenije, na kateri imajo tudi forum, kjer lahko postavite vprašanje. Nanj bodo odgovori člani društva, pravi predsednik društva Urban Mate.
Članek smo prvič objavili ob tridesetletnici uvedbe tolarja, oktobra 2021. Letos oktobra ga ponovno ponujamo v branje.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje