Menu Item
Potem ko smo poročali, da zaradi kadrovske krize v šolah številni učitelji poučujejo predmete, za katere niso formalno izobraženi, se je odzvalo pristojno ministrstvo. Sporočili so, da je po njihovi oceni oktobra lani v osnovnih šolah manjkalo vsaj 1410 polno zaposlenih učiteljev. Vsaj 630 učiteljev, ki so (delno) pokrivali ta manko, pa ni izpolnjevalo vseh formalnih pogojev za poučevanje. V sindikatu vzgoje in izobraževanja pravijo, da gre za fiktiven podatek, ki ne odraža realnega stanja. Ocene o tem, koliko učiteljev primanjkuje v srednjih šolah, pa na ministrstvu nimajo.
Kot smo poročali, se zaradi pomanjkanja učiteljev na številnih šolah dogaja, da poučevanje predmetov prevzemajo učitelji, ki za to niso formalno izobraženi oziroma usposobljeni. Matematiko tako včasih uči učiteljica razrednega pouka ali učitelj fizike, fiziko poučuje strojnik, razredni pouk pa študentka pedagoške fakultete.
Predstavniki ravnateljev in sindikata že dlje časa opozarjajo, da v slovenskih šolah primanjkuje več tisoč učiteljev. Nedavno je predsednica združenja ravnateljev Mojca Mihelič povedala, da sveži podatki, ki jih dobivajo od šol, kažejo, da je stanje v letošnjem šolskem letu še veliko slabše kot lani.
Na vsaki šoli manjkata vsaj dva učitelja
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje, katerega vodenje je po odstopu dr. Darja Felde prevzel dr. Vinko Logaj, odgovarjajo, da svežih podatkov o trenutni situaciji v osnovnih šolah še nimajo. Dobili naj bi jih v kratkem.
A že ocene, ki jih imajo izpred leta dni, so skrb vzbujajoče. Po njihovih podatkih je že takrat primanjkovalo vsaj 1410 polno zaposlenih učiteljev. Če upoštevamo, da v Sloveniji deluje 456 matičnih ter 315 podružničnih šol, to pomeni, da na vsaki od teh šol manjkata skoraj dva polno zaposlena učitelja.
Največji primanjkljaj je med učitelji za dodatno strokovno pomoč kot učno pomoč, učitelji matematike, fizike, kemije, računalništva in tehnike. Primanjkuje tudi učiteljev za področje vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami, so nam še sporočili z ministrstva.
Navedeni podatki veljajo samo za osnovne šole. Za oceno pomanjkanja učiteljev v srednjih šolah ministrstvo nima “natančnih podatkov”, saj kot so pojasnili, ravnatelji zaradi drugačnega načina financiranja srednjih šol podatkov ne vnašajo sistemsko v baze ministrstva.
Zakaj takšna razlika med podatki?
Na vprašanje, zakaj se ocene ravnateljev in sindikata ter ministrstva tako razlikujejo – eni namreč govorijo o več tisoč, drugi o približno 1400 učiteljih – so na ministrstvu odgovorili, da gre za različne metodologije. Medtem ko ocene združenja in sindikata temeljijo na podatkih iz anketnih vprašalnikov, je ministrstvo svojo oceno pripravilo na podlagi razlike med sistemiziranimi delovnimi mesti in dejansko zaposlenimi ter na podlagi izračuna pedagoških ur, ki jih pokrivajo učitelji brez formalnih pogojev.
Povedano preprosteje: predstavniki šolnikov so sešteli vse manjkajoče učitelje, o katerih so poročale šole, tudi tiste, ki že izpolnjujejo pogoje za upokojitev, a še vedno delajo. Na ministrstvu pa so seštevali deleže manjkajočih zaposlitev ter manjkajoče pedagoške ure in te preračunali v število manjkajočih učiteljev, če bi bili vsi polno zaposleni.
Glavni tajnik sindikata vzgoje in izobraževanja Branimir Štrukelj je opozoril, da je ocena ministrstva “fiktiven podatek, ki ne odraža realnega stanja”. “Če šola nima učitelja za določen predmet, bodisi da ga potrebuje za tretjino ali polovico polne učne obveznosti, je na koncu vseeno – šola tega predmeta pač nima ustrezno pokritega. Torej ji ta učitelj manjka,” je prepričan.
Primanjkovalo vsaj 780 učiteljev, če bi bili vsi polno zaposleni
Del ocene ministrstva, ki izhaja iz razlike med sistemiziranimi delovnimi mesti in dejansko zaposlenimi učitelji, tako kaže, da je oktobra lani primanjkovalo 780 učiteljev v ekvivalentnih polnega delovnega časa.
Kot so pojasnili na ministrstvu, ekvivalent polnega delovnega časa ne predstavlja nujno potrebe po enem učitelju na eni šoli, ampak gre lahko za seštevek več nezasedenih delovnih mest, na katerih so predvidene zaposlitve učiteljev v manjših deležih. Tako lahko en učitelj 22 pedagoških ur “oddela” na eni šoli, lahko pa ima to obveznost razdeljeno med dve šoli, so še pojasnili. Ali je to vedno izvedljivo tudi v praksi, je sicer drugo vprašanje.
“Ministrstvo nima resnih analiz”
“Čim govorimo o ekvivalentih, vemo, da je dejansko število učiteljev, ki jih na šolah primanjkuje, večje,” je te podatke komentiral Štrukelj. “Koliko večje, bi morala pokazati resna evalvacija stanja. Moj očitek ministrstvu je, da nima resnih analiz, kakšen je realni primanjkljaj, kot tudi ne podatkov, koliko upokojenih učiteljev in koliko študentov trenutno uči na šolah. Brez skrbne, celovite analize vsi malce ribarimo v kalnem.”
Šole pa manko učiteljev pokrivajo še na druge načine. Pogosto jih nadomeščajo že zaposleni učitelji, ki imajo na ta račun povečano pedagoško obvezo. V primerih, ko učnega procesa ni mogoče organizirati drugače, zakon namreč dovoljuje, da se učitelju ali drugemu strokovnemu delavcu poveča učno obveznost za največ pet ur tedensko, torej na 27 ur.
Vsaj 630 učiteljev nima (vseh) formalnih pogojev
Poleg tega, da je v osnovnih šolah torej lani primanjkovalo vsaj 780 učiteljev, pa je po ocenah ministrstva še vsaj 630 učiteljev učilo predmete, ne da bi izpolnjevali za to predpisane pogoje.
Na ministrstvu so pojasnili, da gre za oceno, ki so jo izračunali iz poročil ravnateljev o številu učnih ur, ki so jih izvedli učitelji brez formalnih pogojev. Tudi v tem primeru gre torej za 630 učiteljev v ekvivalentih polnega delovnega časa. To pomeni, da je realno število učiteljev, ki učijo brez zahtevanih kvalifikacij, še višje, saj nekateri od teh lahko učijo samo v delnem obsegu.
To so denimo učitelji, ki so na šoli zaposleni kot učitelji biologije, a ker ne dosegajo polne pedagoške obveznosti, ob tem poučujejo še kemijo, za kar pa nimajo formalne izobrazbe.
Šola za določen čas lahko zaposli tudi kandidata, ki ne ustreza nobenim pogojem
Če ravnatelju na razpisu torej ne uspe dobiti kandidata, ki bi izpolnjeval vse pogoje, lahko takšnega, ki mu manjka strokovni izpit ali pedagoško-andragoška izobrazba, zaposli za določen čas. Če v tem obdobju opravi strokovni izpit oziroma se vpiše na ustrezni študij, se takšen kandidat pozneje lahko zaposli za nedoločen čas.
Branimir Štrukelj je ob rahljanju pogojev zaskrbljen. “Pedagoška znanja so vse manj pomembna, kar je zelo problematično. Gre za proces, ki se ga navzven ne opazi, saj na primer strojništvo ali kemijo uči strokovnjak s tega področja. Učni proces torej teče. A če učitelj nima pedagoške izobrazbe, pomeni, da mu ta ključna znanja lahko manjkajo. Kot kaže, bo na koncu lahko učil praktično kdor koli.”
Njegova ocena pravzaprav ni pretirana. Če namreč šola ne uspe dobiti niti takšnega kandidata, ki bi izpolnjeval vsaj pogoje glede stopnje in smeri izobrazbe, mora pa zagotoviti izvajanje pouka, lahko za eno leto zaposli tudi kandidata, ki ne ustreza nobenim formalnim pogojem.
Študenti pokrivajo kadrovski manko. Ministrstvo: “Za to niso usposobljeni”
Na ministrstvu pravijo, da se zavedajo, da pomanjkanje učiteljev lahko vpliva na kakovost učnega procesa, a ob tem poudarjajo, da pri reševanju kadrovskih težav izbirajo ukrepe, ki v kakovost ne posegajo preveč. Zato tudi niso naklonjeni rešitvi, da pomanjkanje učiteljev pokrivajo študenti, pravijo.
Ravnateljica OŠ Prule Maja Mehle je nedavno opozorila, da če šola angažira študenta, da poučuje določen predmet, ministrstvo plačila za tega študenta ne zagotovi. V omenjeni šoli je zaradi pomanjkanja kadra študentka v celoti prevzela razredni pouk za en oddelek, a financirati jo morajo iz lastnih sredstev, je povedala ravnateljica.
“Ključno stališče, ki ga zagovarja Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje, je, da študentje niso usposobljeni za samostojno pedagoško delo, zato ministrstvo ne zagotavlja sredstev za delo preko študentskih napotnic,” so nam odgovorili z ministrstva. V času epidemije so sicer na podlagi interventne zakonodaje zagotavljali sredstva za študente, ki so za krajši čas nadomeščali odsotne učitelje, od konca avgusta 2023 pa podlage za to ni več, so še pojasnili.
Med načrtovanimi ukrepi plačano dopolnilno delo za že zaposlene
“Po naših informacijah vzgojno-izobraževalni proces v slovenskih vrtcih in šolah sicer poteka nemoteno,” so še navedli na ministrstvu. “To lahko kaže, da ob izrednih naporih vzgojiteljev, učiteljev in ravnateljev učinkujejo tudi že večkrat izpostavljeni ukrepi Ministrstva za vzgojo in izobraževanje, kot so štipendiranje pedagoškega študija, izvajanje pripravniške sheme, večja vlaganja v sofinanciranje nadaljnjega izobraževanja in usposabljanja za vzgojitelje in učitelje, uvajanje dodatnih možnosti za karierno napredovanje, lajšanje prehoda v zaposlitev za nedoločen čas za tiste, ki še ne izpolnjujejo vseh pogojev. Načrtujemo tudi nove ukrepe, kot je recimo omogočanje plačanega dopolnilnega dela v višini 20 odstotkov za že zaposlene pri istem delodajalcu.”
Poudarili so, da se z novim plačnim zakonom v javnem sektorju odpravljajo anomalije, “zaradi katerih so bile učiteljem privlačnejše službe izven vzgojno-izobraževalnih zavodov”.
Okrepili bodo tudi ukrep štipendiranja, ki je po njihovi oceni pri reševanju kadrovske stiske učinkovit. “Da bi preprečili odliv iz šolskega prostora, je treba intenzivno podpreti učitelje na začetku karierne poti z mentorskim programom. Koristno bi bilo tudi zgodnje uvajanje študentov v času študija na lokalnem nivoju, kjer se lahko v šolo vključijo kot bodoči učitelji, kar bi se lahko recimo izvajalo v okviru študijske prakse.”
“Izgubljene so bile generacije diplomantov”
Na ministrstvu sicer poudarjajo, da je reševanje kadrovske problematike dolgoročen proces, ki ga ni mogoče rešiti v enem letu, saj da se s kadrovsko problematiko srečujejo praktično vsi sektorji.
“Pomanjkanje vzgojiteljev in učiteljev je trenutno prisotno v večini držav EU in držav OECD. Problematika pomanjkanja kadra v šolstvu je namreč povezana s številnimi, med seboj povezanimi dejavniki, med katerimi je pomembno omeniti demografska nihanja, nihanja v gospodarski rasti, bogatenje vsebin vzgojno-izobraževalnega procesa, izvajanje koncepta inkluzije in spreminjajoči se vzgojni trend.”
Enega od vzrokov za trenutno situacijo na ministrstvu vidijo v gospodarski krizi in s tem povezanih omejitvah zaposlovanja v javnem sektorju – v veliki meri tudi na področju vzgoje in izobraževanja. “Izgubljene so bile generacije diplomantov pedagoških študijskih programov, ki so bile prisiljene delo iskati izven javnega sektorja, izven področja vzgoje in izobraževanja. Spomnimo, da je bilo v obdobjih gospodarske recesije zanimanje za učiteljski poklic, še posebej v poklicnih in strokovnih šolah, občutno višje,” so še zapisali.
Štrukelj: Premik v plači bo premajhen, da bi ljudi zdržal v šolstvu
Štrukelj prizadevanja ministrstva pozdravlja. Ne verjame pa, da bo nov plačni zakon tisti, ki bo prekinil odhode iz šolstva, saj da se razlika v plačah med javnim in zasebnim sektorjem s tem zakonom ne bo tako bistveno znižala. “Ta premik v plači, ki se bo zgodil postopoma do 1. 1. 2028, bo premajhen, da bi ljudje samo zaradi tega ostali v šolstvu.”
Osnovna bruto plača učitelja z univerzitetno izobrazbo in opravljenim strokovnim izpitom je trenutno približno 2400 evrov, je povedal. Gre za povprečje plač učiteljev v osnovnih in srednjih šolah. Do 1. 1. 2028 se bo njihova plača nominalno dvignila za v povprečju 20 odstotkov, je še dejal.
Ob tem je poudaril, da je vlada opustila prvotno namero, da bi odpravila razlike v vrednotenju posameznih poklicev, na primer med učiteljem in zdravnikom ali med učiteljem in uradnikom. “Te razlike so znatne.”
Na vprašanje, kaj – poleg dviga plač – bi bilo po njegovi oceni ključno, da bi se situacija v šolstvu stabilizirala, je odgovoril: “Dokler se ne bo javno mnenje o učiteljih izboljšalo, dokler ne bo ustrezno ovrednoten pomen učiteljstva in izobraževanja, se situacija ne bo spremenila na bolje. Zdaj gremo namreč v nasprotno smer. Zlasti politiki bi morali vsakodnevno poudarjati pomen izobraževanja, a ga ne. Izobraževanje je marginalizirano, saj očitno ne prinaša dovolj političnih točk. Cena, ki jo bomo plačali, bo neizmerno visoka.”
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje