Slovenske šole se spoprijemajo z velikim pomanjkanjem učiteljev. Po zadnjih podatkih naj bi jih v državi primanjkovalo pet tisoč, a naj bi bila po podatkih Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture ta številka še višja. Da bi zapolnili vrzeli v učiteljskem zboru, ravnatelji na vse pretege iščejo možnosti, kako privabiti učitelje na šole. Ključni za ohranjanje nemotenega poteka izobraževanja otrok so študentje, ob tem pa se ravnatelji obračajo tudi na že upokojene učitelje, da bi se vrnili na stara delovna mesta.
V Sloveniji po zadnjih podatkih Združenja ravnateljev in pomočnikov ravnateljev primanjkuje okoli pet tisoč učiteljev in učiteljic v osnovnih in srednjih šolah, med najbolj iskanimi so učitelji razrednega pouka, sledijo učitelji fizike, matematike, kemije in športne vzgoje.
Prvi mož Sviza Branimir Štrukelj je za N1 dejal, da so realni podatki o pomanjkanju učiteljskega kadra še slabši, a da teh ni mogoče dobiti, ker jih ministrstvo za vzgojo in izobraževanje ne razkriva. Po njegovih ocenah naj bi v državi primanjkovalo vsaj sedem tisoč učiteljev, razmere pa se bodo v naslednjih letih, predvsem zaradi nadpovprečno stare učiteljske populacije, še poslabšale. “Najmanj, kar bi morali vedeti, je, koliko učiteljev v državi primanjkuje. Potrebujemo celostno sliko, a že zdaj lahko trdim, da se bodo negativni učinki v naslednjih letih samo še stopnjevali,” je dejal Štrukelj in prst uperil v politiko, ki da se ne zaveda razsežnosti krize.
Čeprav večini slovenskih osnovnih šol ob začetku in med šolskim letom nekako uspe zakrpati luknje v učiteljskem kadru, predvsem s pomočjo študentov, nekateri ravnatelji pa k poučevanju povabijo tudi že upokojene učitelje, ostaja nesporno dejstvo, da sta slovensko šolstvo in izobraževalni sistem v krizi, dodaja Štrukelj.
Po besedah ravnateljice Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor Eve Raušl manko med učiteljskim kadrom šole po navadi zapolnijo s študenti, ki jih odslej lahko zaposlijo za določen čas tudi, če nimajo opravljenega strokovnega izpita, zaposlovanje prek študentske napotnice pa od letošnjega šolskega leta ni več mogoče. Če je bilo pred več kot dvajsetimi leti študentov pedagoške smeri toliko, da so praktično čakali, da se sprosti kakšno učiteljsko mesto, zdaj ni več tako, dodaja Raušl.
Ravnatelji si po njenih besedah med seboj izmenjujejo informacije in včasih na tak način najdejo manjkajočega učitelja za posamezni predmet. Se pa pogosto dogaja, da učitelji odhajajo na delovna mesta, ki so bližje njihovemu prebivališču. “Učitelji dejansko migrirajo med šolami, iščejo ugodnejše pogoje za delo. Če lahko nekako slikovito rečem, si včasih ravnatelji med seboj tudi že krademo učitelje,” opisuje ravnateljica mariborske osnovne šole.
S prošnjami, da bi se iz upokojitve vrnili na staro delovno mesto, se obračajo tudi na že upokojene učitelje. Vendar se za to možnost odločijo le redki. “Obstajajo tudi omejitve, koliko lahko takšen učitelj dela. Je pa postopek dokaj enostaven, saj za ta čas zamrznejo svojo upokojitev in se na šoli normalno zaposlijo,” pojasni Eva Raušl.
Z začasnim krpanjem lukenj v kadru se prikriva globina problema
Da ravnatelji uporabljajo tudi tovrstne prakse za rešitev kadrovskih stisk, so seznanjeni tudi v Svizu. Branimir Štrukelj ob tem dodaja, da ravnateljem priznava veliko sposobnosti in iznajdljivosti, da se trudijo na vse načine iskati odgovore, kako preseči pomanjkanje učiteljev. “Praktično na ulicah lovijo študente in hodijo na dom zvonit upokojenim učiteljem, če bi se vrnili na stara delovna mesta. To počnejo zaradi odgovornosti, ki jo čutijo, da bi pouk nemoteno tekel dalje. Brez študentov, ki krpajo luknje v manjkajočem kadru, bi se pouk že zdavnaj na marsikateri šoli zaustavil,” meni prvi mož Sviza.
A gre po njegovem mnenju za ambivalentna dejanja, saj se vodstva šol trudijo na vse načine, da bi zakrpali kadrovske luknje, s študenti in upokojenimi učitelji pa se “prikriva globina problema” krize v slovenskem izobraževalnem sistemu.
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje pravijo, da imajo ravnatelji na voljo številne možnosti, kako zapolniti manjkajoča mesta med učitelji, v primerih, če se na razpis ne prijavi nihče z ustreznimi pogoji. “V teh primerih lahko za obdobje enega leta zaposlijo tudi nekoga, ki nima ustrezne izobrazbe, lahko sklenejo pogodbo o delu, lahko pa podjemno pogodbo sklenejo tudi z osebami, ki so v pokoju, saj zakonodaja to dovoljuje. Na tem področju so šole avtonomne,” pojasnjujejo na ministrstvu.
Po podatkih ministrstva za vzgojo in izobraževanje primerov upokojenih učiteljev, ki so se iz pokoja vrnili k poučevanju, ni veliko. Trenutno v slovenskih osnovnih šolah poučuje 44 takšnih učiteljev, podatkov o upokojenih učiteljih, ki poučujejo v srednjih šolah, pa na ministrstvu nimajo.
Učiteljski poklic je premalo cenjen
Na ministrstvu za vzgojo in izobraževanje se zavedajo, da v državi primanjkuje učiteljev in pomena ugleda učiteljskega in vzgojiteljskega poklica za kakovostno delovanje vzgojno-izobraževalnega, zato v ta namen izvajajo številne ukrepe, pravijo. Med drugim z mehanizmi štipendiranja, organiziranjem in spodbujanjem nadaljnjega izobraževanja, dodeljevanjem finančne pomoči za študij v študijskih programih in izpopolnjevanjih za zagotavljanje alternativnih poti do učiteljskega poklica ter širitve poklicnih kvalifikacij že obstoječih kadrov v šolstvu.
V ta namen je bila organizirana tudi javna predstavitev mnenj o pomanjkanju strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju v Sloveniji, ki jo je pripravila delovna skupina nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja 2023–2033. Vodja delovne skupine Janez Vogrinc je poudaril, da so brez dobro izobraženih, motiviranih in zadovoljnih pedagoških delavcev vse spremembe vnaprej obsojene na neuspeh. Po njegovih besedah mnogi diplomanti pedagoških študijskih programov začnejo svojo delovno kariero izven vzgojno-izobraževalnega sistema, mnogi pa tudi po več letih zapustijo pedagoški poklic. Ob tem pa se na pedagoške programe vpisuje bistveno premajhno število študentov.
Temu pritrjuje tudi vodja sindikata Sviz Branimir Štukelj, ki pravi, da mladi učitelji sicer pridejo v sistem, vendar ga številni po enem letu ali dveh tudi zapustijo. Kot razloge za njihov odhod Štrukelj navaja nezadovoljstvo nad delovnim mestom, težke pogoje dela in preslabe plače. Ob tem poudarja, da v Svizu nimajo podatkov, koliko študentov trenutno rešuje kadrovsko stisko in na ta način izboljšuje sliko, tako pa se izven sistema ne vidi, kako velik je dejansko problem pomanjkanja kadra med učitelji.
“Poklic učitelja je premalo cenjen, zato se številni mladi v zadnjih letih ne odločajo za študij pedagoških smeri. Pred desetletji je bil trend vpisov v te smeri zelo velik, študentje pa nato niso dobili zaposlitev, zdaj pa se je trend očitno obrnil. Treba bi bilo promovirati učiteljski poklic in spremeniti zakonodajo,” je prepričana ravnateljica Osnovne šole Toneta Čufarja Maribor Eva Raušl. Prav tako pa bi bilo po njenem mnenju zarisati jasno ločnico pri vplivu staršev na šole.
Tudi vodja delovne skupine Janez Vogrinc je na posvetu izpostavil, da bi bilo treba na novo opredeliti strokovno avtonomijo učitelja in odnos med starši učencev in učitelji. Podobnega mnenja je tudi minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda, ki je dejal, da morajo biti postavljene jasne meje, do kod lahko starši vstopajo v šolski prostor.
Negativni učinki se bodo v prihodnjih letih samo še stopnjevali
Po mnenju Branimirja Štruklja bo v državi v naslednjih letih na področju pomanjkanja učiteljev predstavljalo množično upokojevanje, saj ima Slovenija nadpovprečno staro učiteljsko populacijo. “Ne potrebuješ doktorata znanosti, da ugotoviš, da bo vsako leto samo še slabše. Vedno več učiteljev bo šlo v pokoj, novih kadrov, ki bi jih nadomestili, pa ni na vidiku,” je izpostavil.
Dodal je, da se aktualna vlada in tudi pretekle vlade ne zavedajo globine problema, ki je nastal v slovenskem vzgojno-izobraževalnem sistemu. “Ko se bodo tega zavedeli, bo verjetno že prepozno, nato pa bo potrebnih vsaj deset do petnajst let, da se situacija popravi. In tega politika ne razume, da se igra z našo prihodnostjo,” meni Štrukelj in dodaja, da bo državo, če ne bo priznala krize izobraževanja, to stalo resnega zaostanka v razvoju in kakovosti življenja.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje