Menu Item
Čeprav Janez Janša izpostavlja, da je njegova stranka izboljšala število mandatov izpred štirih let, je SDS vendarle velika poraženka volitev. Močno jo je namreč prehitela novinka na političnem parketu, stranka Gibanje Svoboda. Sporočilo volilcev Janezu Janši in njegovi politiki sovraštva in nestrpnosti je bilo torej jasno: "Dovolj je!"
Že videno, bi lahko ocenili po tokratnih državnozborskih volitvah. Janezu Janši namreč volilci po vsakem mandatu državnega zbora, v katerem vodi vlado, izrečejo nezaupnico. Tako se je zgodilo po prvi Janševi vladi leta 2008, ko je Slovenske demokrate premagala stranka SD. Še hujši poraz je doživel po drugem vodenju vlade (pred volitvami leta 2014 je bila sicer leto dni na premierskem mestu Alenka Bratušek), ko je SDS za skoraj 14 odstotnih točk prehitela Cerarjeva SMC. Tokrat je razlika med zmagovalcem, Gibanjem Svoboda, in drugouvrščeno stranko SDS sicer nekoliko manjša, je pa Golobova stranka po številu poslancev še močnejša, kot je bila pred osmimi leti SMC – dosegla je rekordno število poslanskih mandatov.
Prvak SDS je imel ob prevzemu tretjega vodenja vlade izjemno priložnost, da pritegne nove volilce in torej preseže okoli 25 odstotkov glasov, ki mu jih na vsakokratnih volitvah namenijo zvesti podporniki. Mnogi državljani so namreč pred dvema letoma menili, da je Janša učinkovit politik, ki zna premagovati krizne situacije ter bi se lahko uspešno spopadel z epidemijo covida in njenimi posledicami. Ob dodatnih evropskih sredstvih in zrahljanih fiskalnih pravilih se je zdela Janševa priložnost še bolj realna.
A je ni znal izkoristiti. Z neupoštevanjem stroke in nesmiselnimi ter nedoslednimi covidnimi ukrepi, z različnimi merili za privilegirane in običajne državljane, s kratenjem svobode in zmerjanjem drugače mislečih, z zatiranjem neodvisnih institucij in uničevanjem javnih medijev … je gnev ljudi iz dneva v dan naraščal. In tako so volilci Janši in njegovi politiki sovraštva in nestrpnosti na tokratnih volitvah izrekli odločen: “Dovolj je!” To so storili tako z visoko udeležbo kot z visoko podporo, ki so jo namenili Golobovi stranki. Sporočilo volilcev Slovenskim demokratom je tako jasno in tako prepričljivo, da tudi sklicevanje na različne zarote, kot je bilo na primer namigovanje prvaka SDS in njegovih prijateljev iz Evropske ljudske stranke na možnost ruskega posega v volitve, po prešteti večini glasovnic ni bilo več mogoče. Janša je z velikim naporom izrekel čestitke “relativnemu zmagovalcu”, poraz SDS pa je skušal ublažiti z navedbami, da je njegova stranka zabeležila porast poslanskih mandatov. Vendar pa prvaki demokratičnih strank ob tako težkem porazu, kot ga je tokrat doživel prvak SDS, ko se stranka z močnim zaostankom seli iz vlade v opozicijo, odstopijo …
Na desnici in v “Janševih medijih” so se v zadnjih dneh močno trudili, da bi našli afero, ki bi volilce odvrnila od osrednjega Janševega konkurenta Roberta Goloba. Čeprav so nekatere razkrite zgodbe vzbudile senco dvoma, pa se načrt SDS ni izšel. Volilci Goloba – enako kot pred dobrim desetletjem prvaka Pozitivne Slovenije Zorana Jankovića – niso obkrožili zato, ker bi ga prepoznali kot brezmadežnega politika (in pred tem brezmadežnega gospodarstvenika), ki je strogo zavezan moralnim in etičnim standardom. Takšne vrednote so pred osmimi leti pripisali Miru Cerarju. V Golobu so prepoznali učinkovitega gospodarstvenika, ki bi lahko uspešno upravljal državo, in zaupali njegovim besedam o vrnitvi države na pot demokracije in svobode. Pri oddaji glasu Golobu pa je bilo nedvomno zelo pomembno (tudi) dejstvo, da edini lahko premaga Janeza Janšo. Tokratne volitve bi tako lahko ocenili kot najbolj odločno glasovanje zoper prvaka SDS doslej.
Žrtve taktičnega glasovanja v Golobovo korist so stranke KUL. Čeprav so bile te pri branjenju demokratičnih standardov v državi v zadnjih dveh letih dosledne in jim je uspelo medsebojna prerekanja v veliki meri potisniti ob stran, so vse po vrsti zabeležile slabši rezultat kot pred štirimi leti. LMŠ in SAB sta ostali celo zunaj parlamenta. V prihodnjih dneh je tako mogoče pričakovati, da bodo v strankah KUL opravili kritične analize svojega ravnanja v zadnjem mandatu; na čelu katere od njih bi lahko prišlo tudi do zamenjave.
Kot se je pokazalo že ob referendumu o vodah, potrdilo pa na današnjih volitvah, je Janševa vlada vendarle prinesla nekaj neprecenljivega: prebujenje civilne družbe. Ne gre le za to, da so državljani volitve prepoznali kot svojo pravico, temveč so tudi ocenili, da imajo možnost vplivanja. Da torej njihov glas šteje – in da jih je mogoče slišati. Glede na volilne rezultate, ki nakazujejo dokaj šibko opozicijo in podrejenost koalicijskih partnerjev močni Golobovi stranki, pa bosta glasna civilna družba in njeno nadziranje vladajočih tudi v prihodnje še kako potrebna.
Danes ljudje plešejo, jutri bomo začeli delati, je po volilni zmagi napovedal Robert Golob. Glede na trdno večino, ki jo je dobil, se bo lahko lotil – in se bo moral lotiti – tudi težjih projektov in reform. Predvsem pa bo moral dokazati, da svoboda (državljanov), ki jo je v predvolilni kampanji izpostavljal kot svoj temeljni cilj, ne bo ostala mrtva beseda v imenu njegove stranke. Če bo ostala, bo namreč Gibanje Svoboda zgolj še ena nova stranka, katere trajanje bo omejeno na en sam mandat.
