Menu Item
Koordinacija samostojnih raziskovalnih inštitutov (KOsRIS) podpira kandidatko Lidijo Tičar Padar, ki jo je upravni odbor ARRS predlagal za vršilko dolžnosti direktorja agencije, vlada pa je predlog zavrnila. V koordinaciji pozivajo k ureditvi razmer na ARRS in opozarjajo na ponovno vpletanje politike v imenovanje vodstva.
Kot so zapisali v sporočilu za javnost, KOsRIS podpira strokovne odločitve upravnega odbora Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS (ARRS), ki je na seji 13. januarja sklenil predlagati vladi, da za vršilko dolžnosti direktorja ARRS imenuje Lidijo Tičar Padar, in sicer od 31. januarja do imenovanja novega direktorja, vendar najdlje za šest mesecev. A je vlada ta predlog zavrnila.
Vlada je namreč ob izdani odločbi o predčasni razrešitvi direktorja ARRS Roberta Repnika s 30. januarjem na seji 20. januarja tudi sklenila, da za vršilko dolžnosti direktorja ne imenuje Tičar Padar, kot je predlagal upravni odbor agencije, pač pa mu je naložila, da ji v čim krajšem času predlaga v imenovanje novega kandidata.
Kandidatka po mnenju KOsRIS dobro pozna delovanje agencije in je, kot so navedli, zagotovo smiselna izbira v prehodnem obdobju, ko bo treba izpeljati postopke v povezavi z novim zakonom. “V tem vmesnem času je treba poskrbeti tudi za izbor in imenovanje kompetentnega direktorja agencije in to na transparenten način ter brez vmešavanja politike,” so zapisali.
S krizo vodenja se soočajo že dlje časa
Učinkovito delovanje agencije za raziskovalno dejavnost je po mnenju KOsRIS ključno za normalno delovanje slovenskega znanstveno raziskovalnega sistema. Ne le zaradi izplačil pogodbenih sredstev za izvajanje raziskovalne dejavnosti raziskovalnim organizacijam, ampak tudi zaradi izvajanja novih rednih razpisov in priprave podzakonskih aktov v zvezi z zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki je v veljavi od začetka leta, so navedli.
Koordinacija je v pismu ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport ter ARRS že septembra 2021 izpostavila potrebo po temeljiti reformi delovanja agencije, še posebej v luči nove zakonodaje in dejstva, da se na agenciji že kar nekaj časa soočajo s krizo vodenja.
Ob tem je tudi podala konkretne predloge za reforme ARRS, kot so uresničitev ukrepa iz resolucije o raziskovalni in inovacijski strategiji 2011-2020 oz. prehod iz enote “raziskovalne ure” na (so)financiranje dejanskih stroškov projektov in poenostavitev birokratskih postopkov vodenja projektov in programov ter razmislek o temeljiti reorganizaciji znanstveno raziskovalnega financiranja v Sloveniji. Trenutno namreč del razpisov izvaja ministrstvo (kohezijska sredstva), del pa ARRS, kar po mnenju KOsRIS ni učinkovito.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje