Menu Item
Koprski mestni svetniki so župana Aleša Bržana pooblastili, naj na vlado naslovi zahtevek za odpravo cestninjenja na obalni obvoznici. S podobnimi pozivi so neuspešno poskušali civilne iniciative, Primorska gospodarska zbornica in več poslancev.
Koprski mestni svet je na četrtkovi seji pooblastil župana Aleša Bržana, naj na vlado naslovi zahtevo za odpravo cestninjenja na hitri cesti med mejnim prehodom Škofije in predorom Markovec. Že prej so podobne pozive predstavili civilne iniciative, Primorska gospodarska zbornica in več poslancev. Država jih še naprej vztrajno zavrača.
Med 13 točkami na dnevnem redu seje občinskega sveta se je razprava razvila samo glede tranzitnega prometa na lokalnih cestah. Svetnik iz vrst Levice Alan Medveš je predlagal, naj občinski svet usvoji zahtevo in obrazložitve, ki jih je v ponedeljek predstavila Skupnost civilnih iniciativ Koper. Zatrdil je, da ne vzdržijo presoje “izgovori” ministrstev in Darsa o tem, da bi izvzetje obalne ceste iz vinjetnega sistema porušilo sistem cestninjenja v državi in postavilo del državljanov v privilegiran položaj. Izrazil je upanje, da bodo zahtevo podprli tudi v občinah Ankaran, Izola in Piran.
Podpora večine svetnikov
V razpravi so skoraj vsi svetniki zamisel podprli. Patrik Peroša iz stranke Oljka je pozval poslance iz Kopra, naj dajo prednost lokalni pripadnosti pred politično. Vodja skupine Gibanja Svoboda Matjaž Čok je zagotovil, da se poslanci za to zavzemajo od začetka mandata. Ocenil je, da v primeru odprave cestninjenja Dars ne bo imel velike izgube, saj tujci vinjet tako ali tako ne kupujejo, z vožnjo po vzporednih cestah pa povzročajo dodatne stroške vzdrževanja le-teh državi in občini.
Predstavnik italijanske narodne skupnosti Alberto Scheriani in Vlado Krivec z županove liste sta poudarila, da bi pri odločanju moralo presoditi spoštovanje mednarodnih sporazumov. Osimski sporazum o pospeševanju gospodarskega sodelovanja med nekdanjo Jugoslavijo in Italijo namreč v 5. členu določa, da bosta državi povezali avtocestna sistema in “preučili tudi vse možnosti za izboljševanje obmejnega prometa, zlasti na turističnih območjih”.
Proti sklepu je glasoval le svetnik z županove liste Romeo Palčič, ki je ocenil, da je predlog bolj všečen kot realen. Meni, da bi ukinitev cestninjenja ustavila gradnjo hitre ceste proti mejnemu prehodu Dragonja, prav ta pa rešuje problem tranzitnega prometa.
Župan Bržan je svetnikom dejal, da je napačno, če občina predlaga državi rešitve. Namesto tega mora po njegovih besedah od države zahtevati, da uredi težave s tranzitnim prometom.
Dars naj prekategorizira ceste
V sredo so podoben poziv vladi poslali iz Primorske gospodarske zbornice. Poudarili so, da ni znano, koliko vinjet Dars proda zgolj za odsek Škofije-Koper. Zatrdili so tudi, da je obseg prometa v Istri unikum v državi in da “skrivanje pred tem, da če enim omogočijo, bodo tudi drugi želeli enako”, nima prave osnove.
Predlagali so, naj Dars prekategorizacijo hitre ceste v glavno izvede poskusno, do dokončanja sodobnejših cest v regiji. Poleg tega so zapisali, da čim prej pričakujejo začetek izgradnje vpadnice v pristanišče z razcepa Sermin, razširitev bertoške vpadnice v štiripasovnico, rekonstrukcijo Šmarske ceste, izgradnjo “ceste na stebrih” skozi Šalaro in zaključek 13 let trajajočega umeščanja avtocestnega odseka Sermin – Dragonja v prostor ter zavezujoč termin začetka izgradnje tega še zadnjega odseka prve razvojne osi.
Minister: ukinitev bi prinesla zahteve na različnih koncih Slovenije
Na vse zahteve po ukinitvi cestninjenja se je danes spet odzval državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Andrej Rajh. Na novinarski konferenci na nekdanjem mejnem prehodu Dragonja je ponovil, da bi ukinitev cestninjenja prinesla “zahteve na različnih koncih Slovenije in zrušitev cestninskega sistema, posledično bi lahko prišlo do unovčitve državnih poroštev, hkrati pa bi dolg Darsa zapadel v dolg države”. Poudaril je, da ima Dars 1,5 milijarde evrov dolga, ki ga mora odplačevati, poleg tega mora plačati tri milijarde evrov za investicije v tretjo razvojno os.
Rajh je zatrdil, da osimski sporazumi ne določajo tega, da na območju ne sme biti cestnin. Predlagal je, naj občina oziroma upravljavec ceste “v skladu s svojimi pristojnostmi postavi ustrezno prometno signalizacijo in kršitelje v skladu s svojimi pristojnostmi kaznuje”.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Bodi prvi, ki bo pustil komentar!