Menu Item
Zimski čas prinaša več druženja v zaprtih prostorih, s tem pa tudi več možnosti za širjenje bolezni. V zadnjih tednih tako raste tako število okužb s koronavirusom in virusom gripe kot prehladna in druga obolenja. Kako se pred njimi najbolje obvarovati, smo vprašali zdravnico Zdravstvenega doma Ljubljana Šentvid Evo Vodnik, ki svetuje tudi, kako ohranjati zdravje, če nimamo svojega zdravnika.
V zadnjih tednih raste število različnih respiratornih obolenj, tako covida-19 kot gripe in “navadnih prehladov”. Gre za kaj posebnega ali je tako stanje pričakovano ob začetku zime?
V zadnjem tednu opažamo predvsem porast okužb s koronavirusom, saj nas ti bolniki hitro obvestijo po pozitivnem rezultatu, druge respiratorne viruse pa testiramo samo v študijske namene. Je pa od septembra veliko različnih respiratornih in gastrointestinalnih obolenj. To je pričakovano, saj se v mrzlih dneh zadržujemo v notranjih prostorih, okužbe pa se prenašajo kapljično.
Širjenje respiratornih obolenj spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in po podatkih, ki jih zbira, se je število tistih, ki pri zdravnikih iščejo pomoč zaradi akutnih okužb dihal, v zadnjih dveh tednih izrazito povečalo. Povečuje se tudi število laboratorijsko potrjenih primerov gripe, v zadnjem tednu se je podvojilo. Skupaj je bilo v letošnji jesensko-zimski sezoni do prvega tedna decembra potrjenih 87, samo tednu od 5. 12. do 11. 12. pa še dodatnih 88 primerov.
Še vedno vztrajajo okužbe z respiratornim sincicijskim virusom (RSV), in sicer je bil delež pozitivnih v zadnjem tednu okrog 11 odstotkov. Pri bolnikih z akutnimi okužbami dihal (AOD) je bila slika drugih dokazanih virusnih povzročiteljev pestra. Največji je delež rinovirusov (19 %). Kot povzročitelji AOD so bili v testiranih vzorcih dokazani še adenovirusi (v 8 % testiranih vzorcev), med 5 in 6 odstotkov je okužb s humanimi metapnevmovirusi in sezonskimi koronavirusi, med 2 in 3 odstotki testiranih vzorcev pa okužbe z enterovirusi, viruse parainfluence, parehovirusi in humanimi bokavirusi.
Glede na epidemiološko sliko s severne poloble, na kateri se je delež pozitivnih vzorcev na gripo v prejšnjem tednu dvignil na 20 % (predpretekli teden 14 %), predvidevamo, da bodo okužbe z virusom gripe v naslednjih tednih še naprej v porastu. Prav tako bo verjetno vztrajal tudi velik delež okužb z RSV.
Ali v zadnjih dneh in tednih opažate tudi porast trebušnih obolenj oziroma bolezni, ki jim nestrokovno rečemo “trebušna gripa”?
V zadnjem tednu porasta trebušnih obolenj nismo zaznali, so pa prisotna že od začetka šolskega leta sporadično. Če bolnik zboli za trebušno virozo, je najpomembnejše, da pije dovolj tekočine, počiva in upošteva ukrepe higiene rok in tako preprečuje nadaljnje okužbe.
Na NIJZ pravijo, da so po grobi oceni porastle tudi prijave “trebušnih” obolenj. Primerjava prijav rotavirusnih in norovirusnih okužb v letu 2021 in 2022 kaže na porast v letu 2022. Gre za virusne črevesne bolezni, ki so zelo nalezljive, za okužbo odraslega zadošča že od 10 do 100 virusov. Za primerjavo, za okužbo z bakterijo salmonelo, ki povzroča črevesno bakterijsko okužbo, je potrebnih na milijone bakterij.
Ali opažate, da so tisti, ki so preboleli covid, po prebolelosti dovzetnejši tudi za druge okužbe? Ali covid na splošno ošibi naš imunski sistem?
Prebolevanje covida-19 je lahko zelo različno od posameznika do posameznika. Težko se opredelim, ali so pacienti neposredno po prebolelem covidu-19 dovzetnejši za druge okužbe, ker je nabor testiranj omejen. Pri nekaterih pacientih smo opazili, da lahko zelo hitro po prebolelem covidu ponovno zbolijo za covidom-19, tudi že po dveh ali treh mesecih. Covid-19 lahko povzroči v telesu imunske spremembe, na primer “citokinsko nevihto”, to so vnetni delci, ki lahko povzročijo tudi dolgotrajne poškodbe v človeških organih, ne samo na pljučih, ampak tudi drugod. Vendar so takšne pojave opazili predvsem pri hudo bolnih osebah na intenzivnih enotah. Verjetno pa je manj raziskav pri blagih oblikah bolezni, zato bi težko posploševali, da covid-19 pri vseh pacientih povzroča imunske spremembe.
Kaj svetujete potem, ko uradno covid prebolimo? Je bolje še nekaj časa počivati oziroma ne pretiravati z aktivnostjo?
Kdaj in v kakšni meri začeti telesno vadbo, je spet odvisno od tega, kako težek je potek bolezni, pa tudi od tega, v kakšni kondiciji smo bili pred prebolelim covidom-19 in po njem. Najbolje je poslušati svoje telo in se ravnati po tem, kako se počutimo.
Ali pri svojih pacientih opažate razliko med prebolevanjem covida pri cepljenih in necepljenih? In tudi, ali opažate, da so cepiva, prilagojena posebej za nove različice omikrona, učinkovitejša od “starih” cepiv proti covidu, tudi proti okužbi, ne le proti hudi obliki bolezni?
Okužbe z omikronskim sevom so vsekakor blažje kot pri sevih delta. V ambulantah smo tudi pri omikronskem sevu opažali, da so tisti, ki so prvič prebolevali covid-19 in niso bili cepljeni, imeli težji potek bolezni, na primer vročino, ki je trajala več kot 14 dni. Trenutno je takih, ki niso nikoli preboleli covida in niso prejeli nobenega odmerka cepiva, malo. Cepljenje proti covidu-19 nas ne obvaruje 100-odstotno pred ponovno okužbo, saj se pojavljajo vedno nove različice, vsekakor pa cepljenje zagotavlja dobro zaščito pred težjim potekom bolezni.
Treba je poudariti, da višja starost pomeni manjšo imunsko zmožnost, kar pomeni, da se mora starejša oseba cepiti večkrat, da doseže enako raven zaščite kot mlajša oseba. Precepljenost starostnika pri 80 letih z dvema ali tremi odmerki cepiva proti covidu-19 predstavlja zelo nizko zaščito, in je primerljiva tisti, ki jo ima 20-letnik, ki ni bil nikoli cepljen. Zato so poživitveni odmerki izjemnega pomena, še posebej pri osebah, starejših od 65 let in kroničnih bolnikih. Bolj pomembno kot s katerim cepivom se cepimo, je pomembno, da se cepimo.
Ljudje so skeptični tudi do cepljenja proti gripi. Ali nas letošnje cepivo proti gripi ščiti pred gripo, ki letos kroži?
Cepljenje proti gripi predstavlja od 40- do 60-odstotno zaščito pred obolevnostjo, različen delež je odvisen od tega, kako dobro se pripravljeno cepivo “ujame” s krožečimi sevi v tisti sezoni. Vsako leto se namreč cepivo za severno poloblo pripravi na podlagi podatkov o kroženju virusa na južni polobli. Pred nekaj dnevi je Center za preprečevanje nalezljivih bolezni v ZDA (CDC) objavil, da se letošnje cepivo dobro “ujema” s krožečimi sevi gripe, kar je gotovo dobra novica. Manj dobra novica je, da je precepljenost v primerjavi s predcovidnim obdobjem precej upadla, okužb pa pričakujemo več, saj se nekaj sezon nismo “spoznavali” z virusom zaradi zaščitnih ukrepov proti covidu-19. Še posebej zaskrbljujoča je majhna precepljenost pri nosečnicah, pri katerih lahko pričakujemo težji potek bolezni.
Kako pomemben je za zdravje v tem času vitamin D? Nekatere študije pravijo, da ga ima večina prebivalcev Slovenije v zimskem času premalo. Ali vsem svetujete, naj dodatno jemljejo vitamin D ali je to priporočeno samo za določene skupine? Je lahko nevarno, če bi se predozirali z vitaminom D?
Res je, študije so pokazale, da večina prebivalcev v naši zemljepisni širini nima zadostnih količin vitamina D. Vendar je za večino odraslih dovolj, da se zmerno izpostavijo soncu ter da uživajo pestro in zdravo prehrano. Nadomeščanje priporočamo predvsem starejšim od 65 let, ljudem, ki se večinoma zadržujejo v notranjih prostorih, bolnikom, ki imajo osteopenijo ali osteoporozo. Vitamin D je lipidotopni vitamin, kar pomeni, da se lahko kopiči v naših ledvicah, zato z njim ni treba pretiravati.
Vse več ljudi je brez osebnega zdravnika. Kaj jim svetujete, če zbolijo? Večina se skuša pozdraviti sama, pa vendar, je to lahko tvegano, še posebej če bolezen traja dlje časa?
Tudi med tem, ko ljudje iščejo izbranega osebnega zdravnika, so načini, kako ohranjati svoje zdravje. Smiselno je spremljanje strokovnih priporočil o cepljenju proti nalezljivim boleznim. Cepljenje je dostopno tudi ljudem brez izbranega osebnega zdravnika. V času, ko se veliko zadržujemo v notranjih prostorih zaradi mraza, je smotrno upoštevati pravila higiene rok, kašlja in prezračevanja prostorov. Tudi maske so učinkovit način preprečevanja okužb. Upoštevati velja tudi vse, kar so vedele že naše babice: pijte dovolj tekočine, uživajte čim manj alkohola, poskrbite za dovolj spanca, prenehajte kaditi, prehranjujte se zdravo, dovolj se gibajte, pomembna sta tudi druženje in ukvarjanje s hobiji. Če človek kljub vsemu zboli, je težko postaviti mejo, do kdaj se lahko sam zdravi doma, saj so zmožnosti posameznika lahko zelo različne. Če človek oceni, da potrebuje pomoč, naj se obrne na najbližjega zdravstvenega delavca, ki je takrat na voljo.
Zavedamo se, da je dostop do zdravstvene oskrbe že dlje časa otežen. V času, ko se spopadamo z izjemnim pomanjkanjem zdravstvenega osebja v osnovnem zdravstvu, je morda napočil čas za družbeni dogovor, da nekatere socialne pravice, kot je bolniški stalež do 10 dni, prenesemo na pristojnost delodajalca, nekatere zdravstvene storitve, na primer podaljševanje receptov, pa na druge zdravstvene sodelavce, predlagamo na lekarniške farmacevte. Vse to je že dolgo ustaljena praksa v državah zahodne in severne Evrope, s katerimi se tako radi primerjamo.
Spremljajte N1 na družbenih omrežjih Facebook, Instagram in Twitter.
Naložite si našo aplikacijo: na voljo za android in za iOS.
Kakšno je tvoje mnenje o tem?
Sodeluj v razpravi ali preberi komentarje